Konec januarja smo izvedli prvo srečanje v okviru nadaljevanega usposabljanja za izvajalke in izvajalce Prorgama NEON – Razvijamo in krepimo ugodno razredno klimo in prispevamo k preventivi medvrstniškega nasilja. Sodelujoči so izpostavili, da včasih težko širijo svoja znanja na ostale zaposlene na šoli, ker nekateri med njimi kljub množici dokazov o pomenu ugodne klime za…
Potreba po kompetentnosti (kot jo opisuje teorija samodoločenosti) se nanaša na posameznikovo željo in potrebo po občutku uspešnosti, sposobnosti in dosežkov v svojih dejanjih ter prizadevanjih. Zadovoljevanje te potrebe je ključnega pomena za motivacijo, dobro počutje in kvalitetno učenje. Ko učenci zadovoljijo to potrebo, se počutijo kompetentne, kar pomeni, da se počutijo sposobne obvladati naloge,…
Potreba po avtonomnosti pomeni željo in potrebo posameznika, da ima nadzor nad lastnimi dejanji in odločitvami ter da lahko deluje v skladu s svojimi lastnimi vrednotami, interesi in cilji, ne da bi bil pod prevelikim zunanjim vplivom ali pritiskom. Zadovoljitev te potrebe je ključna za motivacijo, dobro počutje in osebno rast. Pri učencih in učenkah…
Potreba po povezanosti se nanaša na željo in potrebo posameznika po povezovanju z drugimi ljudmi, občutku pripadnosti in medosebnih odnosih. Ko spodbujamo povezanost v razredu, se trudimo ustvariti pozitivne odnose med učenci ter med učenci in učitelji. Zadovoljevanje potrebe po povezanosti je ključnega pomena za ustvarjanje pozitivnega učnega okolja in spodbujanje učenja. Ko se potreba…
V začetku leta 2023 smo izvedli raziskavo, v kateri smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar prispeva k temu, da imajo otroci občutek, da pripadajo svojemu razredu. V raziskavi je sodelovalo kar 2.183 otrok in 187 razredničark/razrednikov. Zakaj je občutek pripadanja razredu pomemben? Potreba po pripadanju je ena izmed temeljnih oblik motivacije, saj nam…
V mednarodni strokovni e-publikaciji smo objavili članek na temo regulacije čustev in stilov starševstva, v katerem predstavljamo ugotovitve raziskave, ki smo jo lani izvedli v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja. V strokovnem prispevku izpostavljamo pomen staršev in vzgojnega sloga starševstva na čustveno regulacijo in vključevanje otrok v situacije medvrstniškega nasilja. Vabljeni…
Medvrstniško nasilje (MVN) ni običajen in sprejemljiv del odraščanja. Zaradi njega imajo lahko otroci, ki ga doživljajo, različne negativne posledice. MVN žal ni redko, kot bi si morda mislili. Nedavna raziskava, ki smo jo izvedli na ISA institutu je pokazala, da je kar 13,1 % v raziskavo vključenih otrok, ki obiskujejo četrti in peti razred,…
Novice o dogodkih, kot je streljanje v šoli, nas lahko vznemirijo in pretresejo. Odrasli in otroci lahko ob tem doživljamo preplet različnih čustev, kot so strah, žalost, jeza, občutki nemoči ipd. Ko izvemo za takšne dogodke, običajno poskušamo razumeti, zakaj se takšni dogodki zgodijo, razmišljamo lahko, ali se lahko kaj takega zgodi tudi v naši…
Kdaj ste doma nazadnje govorili o čustvih? Je pogovor o čustvih v vaši družini nekaj vsakdanjega ali je rezerviran samo za »posebne priložnosti«? So vam morda, ko ste bili otrok, odrasli kdaj rekli, da ni lepo biti jezen, da je strah votel, zunaj ga pa nič ni, ali da veliki fantje ne jokajo ali…
Zmožnost uravnavanja čustev je temelj za naše čustveno ravnovesje in dobro psihofizično počutje, pozitivne medosebne odnose. Pomaga nam zmanjšati čustveno intenzivnost, se umiriti in z drugačno naravnanostjo sprejemati odločitve glede možnih odzivov, vedenja. To nam je v pomoč, da se ustrezno odzovemo ob konfliktih, v kriznih situacijah. Pozitivno vpliva na učinkovitost pri delu, šolskem delu,…