Kako krepiti občutek kompetentnosti v razredu?

Potreba po kompetentnosti (kot jo opisuje teorija samodoločenosti) se nanaša na posameznikovo željo in potrebo po občutku uspešnosti, sposobnosti in dosežkov v svojih dejanjih ter prizadevanjih. Zadovoljevanje te potrebe je ključnega pomena za motivacijo, dobro počutje in kvalitetno učenje. Ko učenci zadovoljijo to potrebo, se počutijo kompetentne, kar pomeni, da se počutijo sposobne obvladati naloge,…

Kako krepiti občutek povezanosti otrok v razredu?

Potreba po povezanosti se nanaša na željo in potrebo posameznika po povezovanju z drugimi ljudmi, občutku pripadnosti in medosebnih odnosih. Ko spodbujamo povezanost v razredu, se trudimo ustvariti pozitivne odnose med učenci ter med učenci in učitelji. Zadovoljevanje potrebe po povezanosti je ključnega pomena za ustvarjanje pozitivnega učnega okolja in spodbujanje učenja. Ko se potreba…

Strokovni prispevek: povezava med uravnavanjem čustev, stili starševstva in vključevanjem v situacije medvrstniškega nasilja

V mednarodni strokovni e-publikaciji smo objavili članek na temo regulacije čustev in stilov starševstva, v katerem predstavljamo ugotovitve raziskave, ki smo jo lani izvedli v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja.   V strokovnem prispevku izpostavljamo pomen staršev in vzgojnega sloga starševstva na čustveno regulacijo in vključevanje otrok v situacije medvrstniškega nasilja.   Vabljeni…

Ste s svojimi čustvi v dobrih odnosih? 

Zmožnost uravnavanja čustev je temelj za naše čustveno ravnovesje in dobro psihofizično počutje, pozitivne medosebne odnose. Pomaga nam zmanjšati čustveno intenzivnost, se umiriti in z drugačno naravnanostjo sprejemati odločitve glede možnih odzivov, vedenja. To nam je v pomoč, da se ustrezno odzovemo ob konfliktih, v kriznih situacijah. Pozitivno vpliva na učinkovitost pri delu, šolskem delu,…

Preplet medvrstniškega nasilja, regulacije čustev ter vzgojnega sloga starševstva – kaj kažejo izsledki NEON študije?

V sodelovanju s 14-imi osnovnimi šolami smo izvedli študijo »Vloga staršev pri preprečevanju medvrstniškega nasilja«, v kateri smo želeli ugotoviti, kako se različni dejavniki na nivoju staršev in otrok povezujejo z medvrstniškim nasiljem (MVN). V raziskavo smo vključili 202 para staršev in njihovih otrok, ki so v času izvedbe raziskave obiskovali 7. oz. 8. razred…