»Ghosting« ali »ghostanje« pomeni, da nekdo brez pojasnila kot »duh« (ang. ghost) izgine iz našega življenja. Slednje se lahko zgodi v prijateljskem ali intimno-partnerskem odnosu, pa tudi v drugih odnosih. Večinoma se nanaša na naše spletno življenje, lahko pa se nam zgodi tudi izven spleta. Ljudje izginejo kot »duhovi« zaradi več različnih razlogov:
- Ljudem se zdi ta način prekinitve odnosa prikladen, saj vzame manj časa in napora kot direktni osebni pogovor z nekom ali sestavljanje daljšega sporočila.
- Razlog za prekinitev odnosa je tudi, da oseba izgubi zanimanje za drugo osebo in za odnos. In potem na ta način »sporoči«, da ne želi biti več v stiku, sodelovanju, odnosu.
- Ljudje se želijo izogniti neprijetnemu pogovoru. Oseba nas lahko prizadene ali pa naredi nekaj, kar ni v skladu z našimi pričakovanji in vrednotami. Zaradi tega lahko občutimo nelagodje, jezo, žalost, razočaranje ali pa celo gnus. »Ghosting« je lahko za nekatere lažji način za zaključek odnosa. Neposrednega pogovora jih je morda strah, ali pa se preprosto ne želijo več ukvarjati z drugo osebo in odnosom.
- Razlog za tako prekinitev odnosa pa je lahko tudi Nekatere osebe se lahko poskušajo na ta način zavarovati pred burnim, neprijetnim ali celo nasilnim odzivom drugega.
Ne glede na to, kakšen je razlog za prekinitev odnosa, takšen način ravnanja ni ustrezen. Izjema so primeri, ko je oseba žrtev nasilja in je to način, da prekine vso komunikacijo in se poskuša zaščititi pred nasiljem.
»Ghostanje« je razširjeno predvsem med mladimi na prehodu v odraslost, torej med osebami, starimi med 18 in 29 let. V eni izmed študij so ugotovili, da je 14 % vseh sodelujočih že kdaj »ghostalo« koga, 21 % jih doživelo »ghostanje«, 51 % pa je imelo izkušnje z obojim (Koessler idr., 2019).
Na »ghostanje« se otroci, mladostniki in mladostnice seveda odzivajo različno. Za nekatere je lahko zelo boleča izkušnja, ki ima več negativnih posledic.
- Izkušnja »ghosting-a« lahko zamaje samospoštovanje, občutek zaupanja vase.
Nenadna zavrnitev brez pojasnila lahko povzroči pri osebi, ki doživi »ghosting«, dvom vase. Otrok, mladostnik ali mladostnica lahko prične dvomit o svoji vrednosti. Lahko ima občutek, prepričanje, da je nekaj narobe z njim/njo, da ni dovolj dober/dobra ipd., Osebe s slabšo samopodobo in preteklimi negativnimi izkušnjami v medosebnih odnosih so še posebej ranljive, saj se zaradi te izkušnje lahko pri njih še okrepijo negativna prepričanja o sebi in že prej obstoječe težave, stiska (npr. anksioznost …)
- Prispeva lahko k težavam v medosebnih odnosih.
Otroci, mladostniki in mladostnice lahko zaradi izkušnje »ghostinga« in drugih negativnih izkušenj v medosebnih odnosih oklevajo pri vzpostavljanju novih odnosov, sklepanju tesnih vezi in »vstopanju« v intimno-partnerske odnose. Lahko jih je strah, da bodo ponovno zavrnjeni in čustveno prizadeti.
- Prispeva lahko k slabšim socialno-čustvenim veščinam in vzorcem komunikacije.
Z izkušnjami »ghostinga«, bodisi, da ga oni izvajajo, ali pa ga doživijo, se bodo otroci, mladostniki in mladostnice lahko naučili, da je sprejemljivo, da brez ustrezne komunikacije preprosto opustijo dele svoje življenja in ljudi. Z neodgovorno uporabo socialnih omrežjih in ravnanjem kot je »ghosting« otroci, mladostniki in mladostnice ne razvijejo ustreznih socialnih in čustvenih veščin, da bi na primeren in odgovoren način do sebe in do drugih komunicirali in ravnali v odnosih.
Izkušnje »ghostinga«, ki ga otroci, mladostniki in mladostnice doživijo v odnosih z vrstniki in vrstnicami, so lahko za njih še bolj boleče, saj njihovi vrstniki ali vrstnice, ki jih na tak način »izključijo« iz svojega življenja, običajno ne izginejo povsem iz njihovega življenja izven spleta. V veliko primerih se še vedno srečujejo v šoli ali soseski.
Čeprav se je nemogoče zaščititi pred bolečimi (digitalnimi) zavrnitvami, se lahko seznanimo z ustreznimi načini, kako se v takšnih situacijah konstruktivno odzvati.
- Pomembno je, da razumeš in sprejmeš, da je lahko izkušnja takšne zavrnitve boleča (Birdsong, 2018).
Brez dvoma »ghostanje« boli. Ob takšni izkušnji lahko občutimo različna čustva kot so žalost, jeza, razočaranje, občutki krivde, sram ipd.. O tem je lahko težko spregovoriti. Pa vendarle je dobro, da se pogovoriš o tem z nekom, ki mu zaupaš. Povej, kaj se ti je zgodilo in kako se počutiš.
Če veš, da je nekdo od tvojih prijateljev ali prijeteljic doživel/-a »ghosting« mu/ji lahko pomagaš s podpornim pogovorm. Povej, da takšno ravnanje, ki se mu/ji je zgodilo, ni primeren način ravnanja v odnosih in da izkušnje izključevanja, odklonitev, blokiranja ali ignoriranja bolijo. Če je oseba v večji čustveni stiski, ji lahko pomagaš z informacijami, kam se lahko obrne po dodatno strokovno pomoč. Spodbudi jo, da se o svoji izkušnji pogovori z nekom od odraslih, ki mu zaupa.
- Ne krivi se za to, kar se je zgodilo.
Za »ghostanje« se je druga oseba lahko odločila zaradi razlogov, ki so povsem nepovezani s tabo. Tak način, razen v primerih, ko se druga oseba poskuša s tem zaščititi pred nasiljem, ni ustrezen.
Nekatere osebe se odločijo, da bodo izginile s samo nekaj kliki, namesto da bi zaključile razmerje ali pa tudi prijateljski odnos na ustrezen način. Vsi ljudje se žal ne obnašajo prijazno, spoštljivo in odgovorno.
- Maščevanje ni nikoli pravi odgovor (Birdsong, 2018).
Včasih nas izkušnje »ghostanja« ne prizadanejo in jih hitro pozabimo. Včasih pa smo lahko zaradi tega v večji stiski, lahko imamo občutke ponižanja, smo jezni in imamo celo potrebo po maščevanju. Slednje pa ni nikoli ustrezen način. Maščevanje ne bo olajšajo prebolevanja. Za posledico ima lahko nove težave in dodatno stisko.
- Izrazi svoja čustva na kreativen način. Naredi svoj zaključek.
Pri izkušnji »ghostinga« ponavadi najbolj boli to, da nimamo možnosti za ustrezen zaključek odnosa in da ne razumemo, zakaj je druga oseba tako ravnala. Eden od načinov, ki ti je lahko v pomoč je, da napišeš pismo, v katerem izraziš svoja čustva, pisma pa ne odpošlješ. V pismu lahko na svoj način zaključiš odnos z osebo, ki te je »ghostala«.
- Bodi pozoren/pozorna na »strašenje duha« (Birdsong, 2018).
»Duh« (oseba, ki je ghostala) se bo morda skušal ponovno vrniti v tvoje življenje. To se lahko zgodi tako, da nepričakovano pusti komentar ali všečka kakšno tvojo fotografijo/objavo. Nekateri »duhovi« celo pošljejo sporočilo, s katerim poskušajo pojasniti svoje vedenje. S tem »duh« preveri, ali ima možnost za ponovno vzpostavitev odnosa. Čeprav je vsaka situacija drugačna, v takem primeru dobro razmisli, ali se zares želiš družiti z osebo, ki te je nekoč »ghostala«. Čas vlagaj v prijateljstva z osebami, ki spoštujejo tvoje občutke in ravnajo zrelo in odgovorno.
Viri in literatura:
Birdsong, T. (2018). Helping Kids Deal with the Digital Rejection of ‘Ghosting’. https://www.mcafee.com/blogs/family-safety/helping-kids-deal-with-the-digital-rejection-of-ghosting/#
Koessler, R. B., Kohut, T. in Campbell, L. (2019). Integration and expansion of qualitative analyses of relationship dissolution through ghosting. https://doi.org/10.31234/osf.io/3kvdx.
LeFebvre, L. E. in Fan, X. (2020). Ghosted?: Navigating strategies for reducing uncertainty and implications surrounding ambiguous loss. Personal Relationships, 27(2), 433˗459.
LeFebvre, L. E., Allen, M., Rasner, R. D., Garstad, S., Wilms, A. in Parrish, C. (2019). Ghosting in emerging adults’ romantic relationships: The digital dissolution disappearance strategy. Imagination, Cognition and Personality, 39, 125-150.
Today Parenting Team (11.9.2018) What Ghosting is Doing to Our Mental Health & Our Children. https://community.today.com/parentingteam/post/what-ghosting-is-doing-to-our-mental-health-our-children_1536700294.
Prispevek sta pripravili Karin Turk, dipl. psih. (UN) in mag. Mateja Štirn, univ. dipl. psih..
Prispevek je nastal v okviru Projekta NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.
