Predavanja bodo potekala v angleškem jeziku, s podporo s tolmačenjem v slovenski jezik v delu, ki bo na voljo za vprašanja in izmenjavo mnenj v okviru panelne diskusije. Za lažje spremljanje predavanj bodo na voljo slovenski prevodi PPT predstavitev.

Strokovno srečanje bo potekalo v petek, 20. marca 2026, med 9.30 in 14.00 v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Udeležba na strokovnem srečanju je brezplačna.

Zaposleni iz vrtcev, šol in drugih organizacij v NEON mreži, ki izvajate Program NEON – Varni brez nasilja, imate do 20. februarja 2026 prednost pri prijavi.

Število mest je omejeno, tako da bomo pri potrjevanju mest na srečanju upoštevali tudi vrstni red prijav. Vabimo vas, da pohitite s prijavo.

Končni rok za prijavo je 1. marec 2026.

V kolikor se po oddani prijavi srečanja ne boste mogli udeležiti, nam vašo odjavo sporočite najkasneje do 8. 3. 2026.

Verjamemo, da bo srečanje dragocena priložnost za nadgradnjo znanja, izmenjavo izkušenj, nove navdihe, ideje in dodatne vire podpore za strokovno delo.

Več informacij o tem in drugih dveh dogodkih v okviru obiska gostov iz Neufeld Institute je na voljo na spletni strani: https://www.neufeldinstituteadria.org/webinar-registration.

Za dodatne informacije o srečanju sva vam na voljo Jerneja Šibilja (jerneja.sibilja@isainstitut.si ali 040 636 641) in Urška Žugelj (urska.zugelj@isainstitut.si ali 031 553 969).

Veselimo se srečanja z vami!

Poslušajmo.

Otroka, ki se je na nas obrnil z namenom, da nam pove, da je bil priča vrstniškemu nasilju, najprej poslušajmo. Pomembno je, da njegovo pripoved vzamemo resno, ga ne prekinjamo in ne delamo prenagljenih zaključkov (npr. »ah, saj to pa ni nič takega«). Pridobimo informacije o tem, kaj se je zgodilo, oz. se dogaja, in kdo vse je vpleten.

Pogovorimo se.

Biti priča vrstniškemu nasilju je lahko  težka in neprijetna izkušnja. Z otrokom se pogovorimo o njegovih občutkih in mu ponudimo svojo oporo ob tej izkušnji. Dajmo mu vedeti, da je prav, da se je obrnil na nas in da smo tu zanj, če karkoli potrebuje. S svojim dejanjem je naredil pomemben korak k zmanjšanju vrstniškega nasilja, ki mu je bil priča.

Svetujmo in usmerimo.

Otroku lahko svetujemo, kako se postaviti v bran nekomu, ki doživlja vrstniško nasilje. To lahko storijo tako, da tistim, ki izvajajo nasilje rečejo: »Nehaj, to kar počneš ni v redu.«  Otroku, ki doživlja vrstniško nasilje lahko ponudijo svojo oporo s preprostim vprašanjem »Ali si v redu?« in sporočilom,  da to, kar se mu je zgodilo oz. se mu dogaja, ni njegova krivda in da je takšno ravnanje nasilje.  Pomagajo mu lahko tudi s tem, da o dogajanju povedo nekomu od  odraslih.

Če se na nas obrne otrok, ki je bil priča spletnemu nasilju, pa mu svetujmo, da naj nasilne vsebine ne všečka, komentira ali deli naprej, temveč naj prijavi tistega, ki je takšno vsebino objavil. O možnosti blokiranja pa se pogovorimo in po potrebi za nasvet prosimo še koga od odraslih, ki o tem več ve ali ima več izkušenj. Mlajšim otrokom povejmo, da naj ne blokirajo sami, temveč naj to vedno naredijo skupaj z odraslo osebo. Če imamo možnost, pa tudi otroka, ki je tarča takšne vsebine, povprašajmo, kako se počuti, ali če potrebuje kakšno pomoč.

Takrat, ko se želimo proaktivno zoperstaviti vrstniškemu nasilju in tistim, ki ga izvajajo, sta potrebna pogum in samozavest.

Z otroki se lahko pogovorimo o tem, da pogum ne pomeni odsotnosti strahu, temveč pravilno ravnanje kljub temu da nas je strah.

Samozavest pa lahko spodbujamo preko tega, da jim pomagamo prepoznati svoje moči, ki jih lahko uporabijo, da se ustrezno odzovejo in uprejo nasilju uprejo ter ga s tem pomagajo zmanjšati ali ustaviti. S tem vplivajo tudi na to, da bodo imeli v razredu, v šoli in drugih okoljih, varno in podporno vzdušje.

Priče igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju in preprečevanju vrstniškega nasilja. Zavedanje vpliva in moči, ki ga imajo njihova dejanja (ali odsotnost le-teh), je pomemben korak na poti k opolnomočenju za ustrezno reagiranje takrat, ko se z nasiljem dejansko srečajo.

Viri

• Društvo za nenasilno komunikacijo (2022, 28. november). Vrstniško nasilje 11/16: Kako ravnati, ko je otrok priča vrstniškemu nasilju [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=shEzWek13js
• Psychology Today (b. d.). Bystander effect. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/basics/bystander-effect

Prispevek je pripravila Veronika Zupan, dipl. psih.

NEON delavnice na temo spletnega nasilja v OŠ Cankarja Vrhnika

Program NEON v Vrtcu Vojnik

Otroci in tri osnovne pravice – kako ostati varen, močen in svoboden

V vrtcu Mavrica Vojnik smo se v šolskem letu 2023/24 odločili za vključitev v Program NEON – Varni brez nasilja, ki poteka pod okriljem ISA instituta. Projekt je naložba v varnost, zdravje in dobro počutje otrok. Prav tako ozavešča pojme varen, močen in svoboden ter preko delavnic otrokom pomaga razumeti njihov pomen. S prilagodljivim pristopom, ki vključuje pravljični svet, fotografije, igro vlog, igro z lutkami in dialog, smo otrokom omogočili, da se na različne načine povežejo z obravnavanimi temami in lažje razumejo ključna sporočila.

Nova spoznanja in primere dobre prakse, ki sva jih strokovni delavki Katarina Marčič in Branka Izda pridobili na NEON izobraževanju, sva z izvajanjem delavnic prenesli med otroke. Delavnice so bile v mesecu novembru 2023 izvedene v treh oddelkih predšolskih otrok (5-6 let) v enoti Vojnik, v mesecu januarju 2024 pa sva z delavnicami nadaljevali še v enoti Šmartno v R.d., z otroki starimi od 4 do 6 let.

Na delavnicah so se otroci seznanili z različnimi temami, kot so čustva, prijateljstvo, neznanci, moje telo in intimni deli telesa. Spoznali so pravice vseh otrok-da so varni, močni in svobodni, prepoznavali nevarne situacije ter se učili ustrezno odzivati nanje. Naučili so se tudi pomembnosti prijateljskih odnosov, konstruktivnega reševanja konfliktov ter komunikacije. Prav tako so spoznali pomen pomoči in podpore vrstnikov ter vrstnic ter kako odraslim zaupati in spregovoriti o izkušnjah nasilja ali stiskah.

Na prvi delavnici smo s pravljico in slikovnimi predlogi osvetlili čustva in razpravljali o pravicah biti varen, močan in svoboden. Druga delavnica je bila posvečena prijateljstvu, kjer so otroci preko pravljic razumeli pomen le-tega ter se učili odzivati v primerih vrstniškega nasilja. V tretji delavnici so se učili samoobrambnih veščin s pomočjo lutkovne igre. Zapomnili so si, da morajo ohraniti varno razdaljo od neznancev, ne sprejemati vabljivih predmetov ter se naučili varovalnega krika. Spoznali so tudi pomembnost prepoznavanja neznancev in obveščanja odraslih v primeru dogodka. Četrta delavnica je obravnavala temo našega telesa in intimnih delov, sporočilo pa je bilo, da otroke opolnomoči pri prepoznavanju prijetnih in neprijetnih dotikov ter občutkov ogroženosti. Prav tako so se naučili, kaj je varna in kaj nevarna skrivnost ter kako obvestiti zaupanega odraslega.

Otrokom so bile delavnice zanimive, aktivno so sodelovali in izražali svoja čustva ter stiske. Takšna odprta komunikacija je ključna za gradnjo zaupanja med otroki in odraslimi ter zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za njihov razvoj.

Zapisali: Katarina Marčič, dipl.vzg. in Branka Izda, svetovalna delavka

Program NEON v OŠ Poljane

Program NEON v Vrtcu Idrija

V Vrtcu Idrija so otroci v eni od skupin v času NEON delavnic ustvarili prav posebno knjigo.

Program NEON v Vrtcu Velenje

V Vrtcu Velenje že več let izvajajo Program NEON v oddelkih otrok 4–6 in 5–6 let. Otrokom so še posebej všeč lutke in igre vlog (pretvarjanje), takrat je njihova pozornost tudi najbolj usmerejena.

V vseh skupinah, kjer se izvaja Program NEON, so si uredili NEON kotičke, ki so jih vzgojitelji in vzgojiteljice skupaj z otroki sproti dopolnjevali z aktualnimi gradivi in izdelki otrok.

Z izvedbo NEON delavnic bodo nadaljevali tudi v prihodnje, tudi NEON tim izvajalk se vsako leto širi, vključevali pa bodo tudi nove ideje, ki jih pridobivajo na izobraževanjih.

Program NEON v Vrtcu dr. France Prešeren

Program NEON izvajamo v Vrtcu dr. France Prešeren že od šolskega leta 2013/14. Izvajamo ga v pomladnih mesecih v skupinah otrok, ki so v vrtcu zadnje leto preden vstopijo v šoli. Po naših izkušnjah so pogovori bistveno bolj kakovostni s starejšimi otroki. Program je izjemno učinkovit, otroci ga hitro razumejo, teme so zanje aktualne, navdušeni so nad “predstavami vzgojiteljev in vzgojiteljic” in možnostjo aktivnega sodelovanja.

Staršem na roditeljskih sestankih predstavimo vsebino programa. Do zdaj nismo prejeli negativnih odzivov, ravno nasprotno, starši so navdušeni, da v vrtcu obravnavamo te teme in otroke opremljamo z nujnimi življenjskimi veščinami.

Pred izvedbo vzgojiteljice v svojih skupinah pripravijo uvod v program, vključno s tematskimi sklopi o čustvih. Zelo pomembno se nam zdi, da otroci prepoznavajo svoja občutja, jih ubesedijo in ustrezno izrazijo. Strokovne delavke in delavci se tako z otroki veliko pogovarjajo o čustvih in izvajajo različne aktivnosti za prepoznavanje, zavedanje in izražanje čustev.

Ta preventivni program zajame celotno generacijo predšolskih otrok v vrtcu in jim nudi pomembno podporo pri prehodu v osnovno šolo, tako da ga bomo še naprej z veseljem in zavzeto izvajali.

Na drugem srečanju smo se pogovarjali se o treh ključnih potrebah, ki morajo biti zadovoljene, da se učenci v razredu dobro počutijo in uspešno opravljajo svoje delo za šolo. To so potrebe po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti, varnosti ter sprejetosti. Udeleženci in udeleženke so razpravljali o konkretnih aktivnostih, ki jih lahko učitelji ob podpori svetovalnih delavcev izvajajo v razredu, da spodbujajo zadovoljevanje omenjenih potreb.

Ključna pri zagotavljanju avtonomnosti je možnost izbire (nalog), pa tudi postavljanje realnih ciljev, soustvarjanje pravil in posledic za neupoštevanje teh pravil ter sprotna (samo)evalvacija oz. refleksija dosežkov.

Za poudarjanje občutka kompetentnosti so udeleženci med drugim izpostavili iskanje močnih področij in interesov, spremljanje napredka, pohvale in vrstniško tutorstvo.

Za izboljšanje povezanosti pa so navedli številne aktivnosti (prosta igra, socialne igre, jutranji krog, šolska himna, dnevi dejavnosti, tabori, …), pri čemer smo se pogovarjali tudi o pomenu ciljev, ki jih ima razred kot skupnost in jih lahko doseže le s sodelovanjem vseh učencev (npr. organizacija dogodkov).

Na zadnjem srečanju pa smo ozavestili, da se bo kljub vsemu vloženemu trudu v preprečevanje motečega vedenja in medvrstniškega nasilja, tudi s pomočjo zagotavljanja ugodne razredne klime (oz. varnega in spodbudnega učnega okolja), neustrezno vedenje v razredu pojavljalo. Pogovarjali smo se o kompleksni interakciji vzrokov motečega vedenja. Strinjali smo se, da se moteče vedenje v razredu pogosto pojavlja zaradi želje po pozornosti (tudi negativne!) s strani sošolcev in učiteljev ter zaradi želje po umiku iz neprijetnih situacij, ko se učenci dolgočasijo ali doživljajo neuspehe.

Nato smo se pogovarjali o stopnjevanju odzivov pri motečem vedenju s posebnim poudarkom na pravilni rabi restitucije in kazni – še zlasti pri omenjenih je izjemno pomembno, da preko pogovora z učenci o tem, kaj je bilo narejeno narobe in na kakšen način lahko v prihodnje ravnajo drugače, spodbujamo samorefleksijo in samoregulacijo pri učencih.

»Ghostanje« je razširjeno predvsem med mladimi na prehodu v odraslost, torej med osebami, starimi med 18 in 29 let. V eni izmed študij so ugotovili, da je 14 % vseh sodelujočih že kdaj »ghostalo« koga, 21 % jih doživelo »ghostanje«, 51 % pa je imelo izkušnje z obojim (Koessler idr., 2019).

Na »ghostanje« se otroci, mladostniki in mladostnice seveda odzivajo različno. Za nekatere je lahko zelo boleča izkušnja, ki ima več negativnih posledic.

• Izkušnja »ghosting-a« lahko zamaje samospoštovanje, občutek zaupanja vase.

Nenadna zavrnitev brez pojasnila lahko povzroči pri osebi, ki doživi »ghosting«, dvom vase. Otrok, mladostnik ali mladostnica lahko prične dvomit o svoji vrednosti. Lahko ima občutek, prepričanje, da je nekaj narobe z njim/njo, da ni dovolj dober/dobra ipd., Osebe s slabšo samopodobo in preteklimi negativnimi izkušnjami v medosebnih odnosih so še posebej ranljive, saj se zaradi te izkušnje lahko pri njih še okrepijo negativna prepričanja o sebi in že prej obstoječe težave, stiska (npr. anksioznost …)

• Prispeva lahko k težavam v medosebnih odnosih.

Otroci, mladostniki in mladostnice lahko zaradi izkušnje »ghostinga« in drugih negativnih izkušenj v medosebnih odnosih oklevajo pri vzpostavljanju novih odnosov, sklepanju tesnih vezi in »vstopanju« v intimno-partnerske odnose. Lahko jih je strah, da bodo ponovno zavrnjeni in čustveno prizadeti.

• Prispeva lahko k slabšim socialno-čustvenim veščinam in vzorcem komunikacije.

Z izkušnjami »ghostinga«, bodisi, da ga oni izvajajo, ali pa ga doživijo, se bodo otroci, mladostniki in mladostnice lahko naučili, da je sprejemljivo, da brez ustrezne komunikacije preprosto opustijo dele svoje življenja in ljudi. Z neodgovorno uporabo socialnih omrežjih in ravnanjem kot je »ghosting« otroci, mladostniki in mladostnice ne razvijejo ustreznih socialnih in čustvenih veščin, da bi na primeren in odgovoren način do sebe in do drugih komunicirali in ravnali v odnosih.

Izkušnje »ghostinga«, ki ga otroci, mladostniki in mladostnice doživijo v odnosih z vrstniki in vrstnicami, so lahko za njih še bolj boleče, saj njihovi vrstniki ali vrstnice, ki jih na tak način »izključijo« iz svojega življenja, običajno ne izginejo povsem iz njihovega življenja izven spleta. V veliko primerih se še vedno srečujejo v šoli ali soseski.

Čeprav se je nemogoče zaščititi pred bolečimi (digitalnimi) zavrnitvami, se lahko seznanimo z ustreznimi načini, kako se v takšnih situacijah konstruktivno odzvati.

• Pomembno je, da razumeš in sprejmeš, da je lahko izkušnja takšne zavrnitve boleča (Birdsong, 2018).

Brez dvoma »ghostanje« boli. Ob takšni izkušnji lahko občutimo različna čustva kot so žalost, jeza, razočaranje, občutki krivde, sram ipd.. O tem je lahko težko spregovoriti. Pa vendarle je dobro, da se pogovoriš o tem z nekom, ki mu zaupaš. Povej, kaj se ti je zgodilo in kako se počutiš.

Če veš, da je nekdo od tvojih prijateljev ali prijeteljic doživel/-a »ghosting« mu/ji lahko pomagaš s podpornim pogovorm. Povej, da takšno ravnanje, ki se mu/ji je zgodilo, ni primeren način ravnanja v odnosih in da izkušnje izključevanja, odklonitev, blokiranja ali ignoriranja bolijo. Če je oseba v večji čustveni stiski, ji lahko pomagaš z informacijami, kam se lahko obrne po dodatno strokovno pomoč. Spodbudi jo, da se o svoji izkušnji pogovori z nekom od odraslih, ki mu zaupa.

• Ne krivi se za to, kar se je zgodilo.

Za »ghostanje« se je druga oseba lahko odločila zaradi razlogov, ki so povsem nepovezani s tabo. Tak način, razen v primerih, ko se druga oseba poskuša s tem zaščititi pred nasiljem, ni ustrezen.

Nekatere osebe se odločijo, da bodo izginile s samo nekaj kliki, namesto da bi zaključile razmerje ali pa tudi prijateljski odnos na ustrezen način. Vsi ljudje se žal ne obnašajo prijazno, spoštljivo in odgovorno.

• Maščevanje ni nikoli pravi odgovor (Birdsong, 2018).

Včasih nas izkušnje »ghostanja« ne prizadanejo in jih hitro pozabimo. Včasih pa smo lahko zaradi tega v večji stiski, lahko imamo občutke ponižanja, smo jezni in imamo celo potrebo po maščevanju. Slednje pa ni nikoli ustrezen način. Maščevanje ne bo olajšajo prebolevanja. Za posledico ima lahko nove težave in dodatno stisko.

• Izrazi svoja čustva na kreativen način. Naredi svoj zaključek.

Pri izkušnji »ghostinga« ponavadi najbolj boli to, da nimamo možnosti za ustrezen zaključek odnosa in da ne razumemo, zakaj je druga oseba tako ravnala. Eden od načinov, ki ti je lahko v pomoč je, da napišeš pismo, v katerem izraziš svoja čustva, pisma pa ne odpošlješ. V pismu lahko na svoj način zaključiš odnos z osebo, ki te je »ghostala«.

• Bodi pozoren/pozorna na »strašenje duha« (Birdsong, 2018).

»Duh« (oseba, ki je ghostala)  se bo morda skušal ponovno vrniti v tvoje življenje. To se lahko zgodi tako, da nepričakovano pusti komentar ali všečka kakšno tvojo fotografijo/objavo. Nekateri »duhovi« celo pošljejo sporočilo, s katerim poskušajo pojasniti svoje vedenje.  S tem »duh« preveri, ali ima možnost za ponovno vzpostavitev odnosa. Čeprav je vsaka situacija drugačna, v takem primeru dobro razmisli, ali se zares želiš družiti z osebo, ki te je nekoč »ghostala«. Čas vlagaj v prijateljstva z osebami, ki spoštujejo tvoje občutke in ravnajo zrelo in odgovorno.

Viri in literatura:

Birdsong, T. (2018). Helping Kids Deal with the Digital Rejection of ‘Ghosting’. https://www.mcafee.com/blogs/family-safety/helping-kids-deal-with-the-digital-rejection-of-ghosting/#

Koessler, R. B., Kohut, T. in Campbell, L. (2019). Integration and expansion of qualitative analyses of relationship dissolution through ghosting. https://doi.org/10.31234/osf.io/3kvdx.

LeFebvre, L. E. in Fan, X. (2020). Ghosted?: Navigating strategies for reducing uncertainty and implications surrounding ambiguous loss. Personal Relationships, 27(2), 433˗459.

LeFebvre, L. E., Allen, M., Rasner, R. D., Garstad, S., Wilms, A. in Parrish, C. (2019). Ghosting in emerging adults’ romantic relationships: The digital dissolution disappearance strategy. Imagination, Cognition and Personality, 39, 125-150.

Today Parenting Team (11.9.2018) What Ghosting is Doing to Our Mental Health & Our Children. https://community.today.com/parentingteam/post/what-ghosting-is-doing-to-our-mental-health-our-children_1536700294.

Prispevek sta pripravili Karin Turk, dipl. psih. (UN) in mag. Mateja Štirn, univ. dipl. psih..

Prispevek je nastal v okviru Projekta NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.