[Avtorica: Mateja Habjanič]
»Lejla je učenka 7. razreda. Njena družina pripada muslimanski veri, zato nosi naglavno ruto.
Na Facebooku je dobila anonimno sporočilo, ki žali njo in njeno vero.«
»Matej je učenec 6. razreda, je zelo tih in se večinoma drži zase.
Sošolci in sošolke pravijo, da zgleda žalosten, če pa ga kaj vprašajo, ne odreagira.
Sošolec mu je prejšnji teden vrgel zvezek na tla, ker je hotel videti njegov odziv.«
»Sanja je učenka 8. razreda in je že od svojega petega leta na invalidskem vozičku.
Ima eno dobro prijateljico, ki pa Sanje ni povabila na praznovanje rojstnega dne, ker je menila, da se ona z vozičkom ne bi mogla igrati iger, ki jih je pripravila.«
Nerazumevanje in nesprejemanje raznolikosti sta lahko vzrok tudi za različne oblike nasilja (spletno nasilje, obrekovanje, izključevanje, besedno, telesno nasilje idr.). Nasilje lahko ima različne posledice za osebo, ki ga doživlja, na primer strah, zaskrbljenost, občutek nemoči in nesprejetosti, sram, umik vase, osamljenost, slabo samopodobo, slabši učni uspeh, težave z zdravjem. Vse to se lahko še bolj poglobi, ko ta oseba nima nikogar, ki bi mu lahko zaupala in ki bi ji lahko pomagala.
Kaj pa sploh je raznolikost?
Nanaša se na raznolikost ljudi, ki so del neke skupine, skupnosti ali družbe. Vsak posameznik ima nekaj skupnega z drugimi posamezniki (npr. živi v mestu, hodi na isto šolo, ima isto barvo las ali podobne hobije). Hkrati pa je vsak posameznik tudi edinstven, poseben v svojih telesnih, duševnih in kulturnih značilnostih. A včasih se zgodi, da drugi ljudje teh razlik in posebnosti ne sprejemajo oziroma jih ne razumejo.
Vsak od primerov z začetka prikaže drugačen vidik raznolikosti. Pri Lejli gre za pripadnost drugi veri, pri Sanji gre za telesno posebnost, pri Mateju pa za posebnost na duševnem področju. Ne glede na to, v čem smo si različni od drugih, je pomembno, da do nikogar nismo žaljivi in da nikomur ne povzročamo nasilja.
Sprejemanje raznolikosti pomeni strpnost, spoštovanje in odprtost do drugih ljudi.
To pomeni, da smo pripravljeni ljudi poslušati, jim dati priložnost in jih vključiti ter sprejeti (npr. v razred, igro ali prijateljsko skupino).
Nerazumevanje raznolikosti lahko izhaja tudi iz strahu. Če nečesa ali nekoga ne poznamo ali se nam zdi nekaj nenavadno, nas je lahko strah. Takšen strah lahko premagamo tako, da si skušamo najprej predstavljati, kako se počuti ali kako razmišlja druga oseba.
Nato lahko poiščemo več informacij (npr. kaj je to gibalna oviranost, duševna bolezen ali katere praznike praznuje oseba, ki prihaja iz druge države).
Nazadnje pa si damo še priložnost, da osebo bolje spoznamo (jo na primer povprašamo, kaj rada počne v prostem času, katera je njena najljubša igra ali predmet v šoli, kako se počuti v šoli ali pri interesni dejavnosti …).
Kaj lahko pridobimo, če si prizadevamo za boljše razumevanje raznolikih ljudi in za sprejemanje raznolikosti?
Lahko se kaj novega naučimo, treniramo socialne in druge veščine, pridobimo nove prijatelje ali prijateljice in postanemo tudi dober zgled oziroma model za druge. Lahko se počutimo bolj samozavestno, tudi zato, ker morda nekomu pomagamo ali ker spodbujamo druge ljudi k sprejemanju raznolikosti.
Poglejmo si še enkrat zgornje primere. Kaj bi lahko storili, če bi bili Lejlini, Matejevi ali Sanjini sošolci ali sošolke, da bi bili drugim dober zgled?
Morda bi lahko skupaj z Lejlo vrstnikom in vrstnicam predstavili njeno vero in poiskali podobnosti ter razlike z drugimi verami.
Sanjo bi lahko povabili na rojstni dan, kjer bi se lahko družila z vsemi povabljenimi, čeprav se mogoče ne bi mogla igrati vseh iger. Lahko pa bi tudi načrtovali igre, v katere bi se Sanja lahko vključila.
Mateja pa bi lahko povabili k igri med odmori ali v svojo prijateljsko skupino.
Ni glavno to, da bi bili z vsakim od teh dobri prijatelji in prijateljice,
pomembno pa je, da smo do njih prijazni, da jih sprejmemo takšne, kot so in jim damo priložnost, da se vključijo v skupino.
S tem, ko človeku prisluhneš, lahko postaneš njegov zaupnik. Če ti je kdo zaupal ali če opaziš, da nekdo doživlja nasilje zaradi tega, ker se v določenih pogledih razlikuje od drugih, ali če zaradi tega nasilje doživljaš sam/sama, se lahko pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš.
Pokličeš lahko tudi brezplačno telefonsko številko Tom telefona: 116 111.
Več informacij lahko dobiš tudi na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo.
Infografiko s povzetkom prispevka za mlade si lahko ogledate tukaj.
Avtorica: Mateja Habjanič, dipl. psih. (UN), študentka magistrskega študija psihologije
Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
Viri:
Društvo za nenasilno komunikacijo (posledice nasilja). Pridobljeno 13.9.2020 s strani: https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html.
Graham, S. (2018). Race/Ethnicity and Social Adjustment of Adolescents: How (Not if) School Diversity Matters. Educational Psychologist, 53(2), 64–77. https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00461520.2018.1428805
Russell, S. T. in Van Campen, K. (2011). Diversity and Inclusion in Youth Development: What We Can Learn from Marginalized Young People. Journal of Youth Development, 6(3).
