Se rad/a družiš s svojimi prijatelji, vendar ne želiš početi vsega, kar predlagajo?

Ali zadnje čase opažaš, da prosti čas raje preživiš s prijatelji kot s starši? To ni nič nenavadnega.

Prav tako ni nenavadno, če se ti zdi pomembno, kaj prijatelji menijo o tvojem okusu za glasbo, stilu oblačenja ali o tem, kaj počneš v prostem času.

To, da otroci postajate samostojni, je del odraščanja. V naslednjih letih ti bo tvoja družba postajala vedno bolj pomembna, in to je ok.

Pomembno pa je, da tudi s starši in družino ohranjaš dobre odnose, jim kdaj poveš, kako si in kaj počneš ali kaj te zanima, in prisluhneš dobronamernemu nasvetu, ki ga imajo zate.

Pritisk vrstnikov in kako se pogovoriti z otrokom. Vir: Wikitree — Vir: Wikitree

Kaj so vrstniške skupine in kaj je pritisk vrstnikov?

Vrstniška skupina je skupina otrok ali mladih, ki so stari približno toliko kot ti. Lahko so v tvojem razredu, lahko jih poznaš s treningov ali od kod drugod.

Vrstniki pomembno vplivajo na tvoje življenje, tudi če se tega ne zavedaš. Včasih je to dobro. Recimo če te prijatelji spodbujajo, da začneš z njimi obiskovati treninge nogometa ali pa če se zaradi njih odločiš, da boš tudi ti večkrat ločevala odpadke.

Ampak včasih te spodbujajo, da narediš kaj, česar ne želiš. Recimo, da se iz nekoga norčuješ ali pa da z njimi »špricaš« šolo. Takrat imaš lahko občutek, da moraš nekaj narediti samo zato, ker to počnejo tudi tvoji prijatelji. Temu rečemo vrstniški pritisk.

Tako lahko prepoznaš vrstnike, ki imajo nate dober vpliv:

govorijo pozitivne stvari o tebi in drugih;
spodbujajo te, da poskusiš nekaj novega, kar bi ti lahko bilo všeč;
sprejemajo drugačnost;
dajo ti dobre ideje, kaj bi še lahko poskusil;
vključujejo se v pozitivne skupinske aktivnosti v šoli ali izven nje;
mar jim je za čustva in dobro počutje drugih;
skrbijo za svojo in tvojo varnost;
o učiteljih, starših, trenerjih govorijo na pozitiven način in kot o nekom, na kogar se lahko obrneš, kadar potrebuješ pomoč.

Pritisk vrstnikov in kako se pogovoriti z otrokom. Vir: Pixabay — Vir: Pixabay

Tako pa prepoznaš vrstnike, ki na tebe slabo vplivajo:

pogosto imajo negativne komentarje o drugih;
zaradi njih se drugi počutijo slabo;
spravljajo se na druge zaradi tega, ker so drugačni;
v šoli se ne trudijo, da bi bili uspešni, ali jim ni mar za šolo;
poskusijo te odvrniti od pozitivnih stvari, ki jih želiš poskusiti;
žalijo, težijo ali grozijo drugim;
ne zanima jih, kako se počutijo drugi; ne razmišljajo o posledicah svojih dejanj ali dejanj drugih; starše, učitelje, trenerje … vidijo kot sovražnike.

Sam se lahko odločiš, kateri skupini želiš pripadati in kakšne prijatelje želiš imeti. V pozitivnih skupinah se boš počutil varno, cenjeno in imel boš občutek, da je prijateljem zate mar.

Dobri prijatelji te ne bodo silili v aktivnosti, zaradi katerih lahko pristaneš v težavah, pa tudi slabo se ne boš počutil zaradi njih.

Kaj pa če te v družbi vrstnikov stiska v trebuhu, se potiš, ti razbija srce? To so signali tvojega telesa, da mu ni všeč, kar se dogaja. Poslušaj ga.

Včasih je težko reči ne in oditi stran. Kako ti lahko postane lažje?

Reči NE! samozavestno. Vadi, kako lahko odločno rečeš NE, tega ne želim. Večkrat ko boš poskusil, lažje bo.
Spoštuj odločitve prijateljev in pričakuj, da bodo tudi oni spoštovali tvoje. Povej jim, da spoštuješ njihovo odločitev, da nekaj počnejo, vendar ti tega ne želiš in prosiš, da tudi oni spoštujejo tvoje mnenje brez obsojanja.
Opazuj, kako drugi rečejo NE. Opazuj prijatelje ali sošolce, kako se oni postavijo zase, kadar česa ne želijo, in razmisli, če lahko tudi ti narediš podobno (pazi, da boš pri tem spoštljiv).
Predlagaj kakšno drugo aktivnost. Če ti ni prijetno ob aktivnostih, ki jih predlagajo prijatelji, lahko predlagaš, kaj bi počeli namesto tega.

Vsak lahko sprejema svoje odločitve in ima moč, da spremeni stvari. Tudi ti! Sam se lahko odločiš, kakšen vpliv bodo imeli vrstniki na tvoje življenje.

Če ne veš, kako bi lahko rekla ne, se zaščitila pred pritiski ali zapustila skupino, v kateri ti ni prijetno, se lahko zmeraj obrneš na odrasle, ki jim zaupaš. To so lahko tvoji starši, šolska svetovalna služba, TOM telefon … Kar pogumno!

Katarina Kocbek, psihologinja