Rezultati različnih raziskav in praktične izkušnje dela govorijo o tem, da:
- v primerih vrstniškega nasilja lahko otroci, ki so priče nasilju (opazovalci in opazovalke), s svojim odzivom pomembno prispevajo k zmanjšanju ali ustavitvi nasilja in zaščiti otroka, ki je žrtev nasilja;
- veliko število otrok o izkušnjah vrstniškega in tudi drugih oblik nasilja pogosteje pove, zaupa svojim vrstnikom in vrstnicam in ne odraslim.
V stiski se lahko zaradi izkušenj nasilja znajde vsak otrok. In za vsakega otroka je eden ključnih virov moči in pomoči njegova podporna mreža vrstnikov in vrstnic. Pomembno je, da jim odrasli s svojim zgledom in različnimi priložnostmi pomagamo razvijati in krepiti sočutje, empatijo in druge socialne in čustvene veščine, da bodo lahko podporni prijatelji in prijateljice, sošolci in sošolke, bratje in sestre. S tem ne bodo pridobili samo njihovi vrstniki in vrstnice, temveč v prvi vrsti oni sami. Empatija je namreč eden od dejavnikov, ki skupaj z drugimi prosocialnimi sposobnostmi, veščinami, osebno prožnostjo, čuječnostjo in sposobnostjo vzdrževanja prijetnih čustev pomembno vpliva na naše dobro počutje, blagostanje (Davidson, 2015).
In kako lahko pomagamo otrokom razvijati in krepiti empatijo in sočutje? Priložnosti za to so mnoge, doma in v šoli.
Pogovarjajmo se o čustvih. Otrokom bo to pomagalo razumeti, obvladati, ustrezno izraziti svoja čustva in upoštevati perspektivo drugih, razviti občutljivost za druge. V pomoč pri tem so nam lahko zgodbe in druge aktivnosti, ki dajejo priložnost za refleksijo, pogovor o čustvih, empatiji, sočutju, dejanjih altruizma, solidarnosti ipd..
Otroke spodbujajmo, da se povežejo, sodelujejo z vrstniki in vrstnicami in so pri tem pozorni ne zgolj na doseganje rezultatov neke aktivnosti, temveč tudi na čustva vseh sodelujočih, različna mnenja, različne načine odzivanja v določeni situaciji.
Usmerimo jih, da poslušajo druge, izrazijo zanimanje zanje, za njihovo mnenje, ideje, za to kar počnejo, jih veseli in tudi bremeni, skrbi.
Usmerimo in okrepimo jih, da bodo v medosebnih odnosih skrbeli za svoje meje in pravice, da se počutijo varno, močno in svobodno in tudi za meje in pravice drugih. Slednje je eno ključnih sporočil preventivnega programa za preprečevanje vrstniškega nasilja “Varni brez vrstniškega nasilja”, ki ga izvajajo v številnih osnovnih šolah v Sloveniji.
V vrtcu in šoli usmerjeno razvijajte in skrbite za pozitivno in podporno klimo v skupini, v kateri so spoštovanje, sprejemanje, skrb drug za drugega pomembne vrednote. V skupinah, kjer je klima pozitivna, je delež otrok, ki nimajo občutka pripadanja, nižji. V takšnih skupinah je zaznati med otroki več sodelovanja, pozitivne naravnanosti, odprtosti, upoštevanja, manj nestrpnosti. V skupini skupaj z otroki oblikujte dogovor, kako boste skrbeli, da se boste vsi v skupini počutili dobro, sprejeto, varno. Dajte jim priložnosti, da lahko pomagajo svojim vrstnikom in vrstnicam. Aktivno lahko prispevajo npr. kot prostovoljke in prostovoljci, tutorji in tutorke.
Otrokom predstavimo informacije, veščine, kako se odzvati na podporen način, ko je njihov prijatelj ali prijateljica v stiski. Ko so otroci v stiski zaradi izkušenj nasilja, jim lahko njihovi vrstniki in vrstnice pomagajo že s tem, da se postavijo na njihovo stran, jim pokažejo in povedo, da jim je mar zanje in da so jim na voljo za pogovor. Lahko jim pomagajo poiskati informacije o drugih oblikah pomoči, ki so na voljo osebam, ki doživljajo nasilje. Pomembno je, da otroci, ki pomagajo svojemu vrstniku ali vrstnici, razumejo, da niso odgovorni za to, da bi se problem, ki ga ima njegov prijatelj, njegova sošolka, razrešil in da je že pozitivna naklonjenost, izraz sočutja, podpore in sprejemanja za otroka, ki je v stiski, lahko zelo pomemben. Nekaj priporočil za otroke, kako lahko pomagajo svojemu vrstniku, vrstnici v stiski, najdete v prispevku, ki smo ga namenili njim.
O tem, kako pomembno moč imajo pri preprečevanju vrstniškega nasilja otroci, ki opazijo, so priče nasilju, in o tem, kako se lahko podporno odzovejo, se otroci v osnovni šoli lahko seznanijo, naučijo tudi na preventivnih delavnicah programa “Varni brez vrstniškega nasilja”.
Pomemben vir učenja za otroke pa smo seveda mi – odrasli, s svojim zgledom; vrednotami, naravnanostjo, delovanjem. Pri tem je pomembno, da smo avtentični in dosledni. Da torej prakticiramo, “živimo” to, kar govorimo, učimo otroke.
Viri:
Borba, M. (2017). UnSelfie: Why Empathetic Kids Succeed in Our All-About-Me World
New York: Simon & Schuster.
Davidson, R. (2015). Why Well-Being Is a Skill That Can Be Learned.
Theworldpost, http://www.huffingtonpost.com/richard-j-davidson/well-being-skill-learned_b_7102636.html, dostop 15. 3. 2016.
Štirn, M., Jerneja, Š. (ur.) (2018). Priročnik za izvajanje programa Varni brez vrstniškega nasilja. Ljubljana: ISA institut.
***
Mateja Štirn je psihologinja in sodelavka ISA instituta.
Prispevek je nastal v sodelovanju s Časorisom, spletnim časopisom za mlade.
