V mesecu marcu smo v okviru projekta »Program NEON – Krepimo varovalne dejavnike za preventivo nasilja in dobro duševno zdravje« izvedli izredno uspešno strokovno srečanje z gosti z Neufeld Institute (Kanada) z naslovom »Razumeti agresivnost, nasilje in medvrstniško nasilje«. Predavatelji Gordon Neufeld, Tamara Strijack Neufeld in Eva de Gosztonyi so izvedli samostojna predavanja, ki smo jih povezali s panelno diskusijo ob koncu srečanja. Srečanja se je udeležilo okoli 160 udeležencev iz mreže NEON.

Na programu so bila sledeča predavanja:

• Gordon Neufeld: Skrite poti do varnosti
• Tamara Strijack: Razumeti agresivnost
• Eva de Gosztonyi: Razumeti medvrstniško nasilje

Začetek leta 2026 začenjamo z dobrimi novicami. V obdobju od decembra 2025 do novembra 2028 bomo imeli priložnost za izvajanje novega projekta »Program NEON – Krepimo varovalne dejavnike za preventivo nasilja in dobro duševno zdravje«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

V okviru projekta bomo v marcu izvedli strokovno srečanje za izvajalke in izvajalce, ki v okviru NEON mreže vrtcev in šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov izvajate aktivnosti Programa NEON. Namen strokovnega srečanja je poglobitev strokovnega znanja, medsebojna izmenjava izkušenj ter krepitev skupnosti, ki soustvarja varnejša in bolj povezujoča okolja za otroke in mladostnike.

V marcu smo v dveh spletnih srečanjih uspešno izvedli strokovno srečanje za izvajalce in izvajalke Programa NEON v vrtcih in šolah.

Sabina Sojer, mag. psih., specializantka klinične psihologije, je udeleženke popeljala skozi svet spolnega razvoja in spolne vzgoje otrok, Predstavila je ključna strokovna izhodišča, poudarila najpomembnejše mejnike in značilnosti spolnega razvoja otrok ter delila praktične napotke za pogovor z otroki in ozaveščanje odraslih na tem področju.

Nekaj poudarkov delimo tudi z vami:

Spolnost je že od rojstva naravni del otrokovega celostnega razvoja, ki vključuje telo, odnose, čustva, identiteto, samopodobo ter učenje osebnih meja in spoštljive komunikacije.

Otroški spolni razvoj poteka postopoma in vključuje radovednost, raziskovanje lastnega telesa in odnosov z vrstniki, ob tem pa ne gre za spolnost v smislu odraslih, temveč za razvojno značilna vedenja, povezana z raziskovanjem in učenjem.

Otroci so vse pogosteje in hitreje izpostavljeni pornografskim in drugim neprimernim vsebinam na internetu, kar je lahko povezano z oblikovanjem popačenih predstav o spolnosti, vključno z doživljanjem telesa, odnosov in intimnosti.

Odprt, spoštljiv in starosti primeren pogovor o spolnosti in spletnih tveganjih otroku pomaga razumeti lastno telo, odnose in spolnost ter razvijati občutek varnosti in sposobnost postavljanja osebnih meja.

»Ko se naučimo, kako postanemo prožni, se naučimo,
kako sprejeti čudovito širok spekter človeških izkušenj.«
(Jaeda Dewalt)

Prožnost nam pomaga, da v času težkih razmer, življenjskih preizkušenj ali negativnih izkušenj aktiviramo svoje
notranje in zunanje vire moči, se pozitivno prilagodimo, ponovno vzpostavimo osebnostno ravnovesje in
se »postavimo nazaj na noge«. Zaradi prožnosti lahko ohranimo svoje zdravje, blagostanje in
uspevamo, ne glede na negativne okoliščine, s kateri se/smo se soočali.

Potencial za razvoj in krepitev osebne prožnosti imamo vsi.

Februarja 2024 smo začeli z izvedbo NEON delavnic na dveh srednjih šolah. Z dijaki in dijakinjami smo se pogovarjali o različnih oblikah nasilja (medvrstniško nasilje, nasilje v intimno-partnerskih razmerjih, spolno nasilje) in o tem, kaj lahko naredimo, če nasilje doživljamo ali smo priča. Krepili smo znanje in veščine, kako lahko nudimo podporo vrstnikom in vrstnicam ter kaj lahko vsak od nas naredi, da prispeva k spreminjanju zgrešenih prepričanj in k temu, da bi bilo nasilja čim manj.

Z delavnicami nadaljujemo do konca šolskega leta, nekaj povratnih informacij dijakov in dijakinj pa si lahko ogledate v nadaljevanju.

Konec januarja smo izvedli prvo srečanje v okviru nadaljevanega usposabljanja za izvajalke in izvajalce Prorgama NEON – Razvijamo in krepimo ugodno razredno klimo in prispevamo k preventivi medvrstniškega nasilja. Sodelujoči so izpostavili, da včasih težko širijo svoja znanja na ostale zaposlene na šoli, ker nekateri med njimi kljub množici dokazov o pomenu ugodne klime za dobro počutje, boljši učni uspeh učencev in manjšo pojavnost medvrstniškega nasilja, niso naklonjeni spremembam na tem področju.

V okviru izziva »Iskanje strategij za spreminjanje prepričanj pri celotnem osebju šole« so udeleženci in udeleženke navedli, da je za preoblikovanje šolske kulture s poudarkom na razvijanju medosebnih odnosov, izjemno pomembna podpora vodstva šole. Ključno je tudi, da so zaposleni na šoli deležni formalnih izobraževanj, v okviru katerih se predstavi argumente za smiselnost razvijanja ugodne klime, izpostavili pa so tudi pomen neformalnega druženja in pogovorov. Pri tem so ravno izvajalke in izvajalci Programa NEON lahko tisti, ki s poudarjanjem ključnih elementov preprečevanja medvrstniškega nasilja delujejo na postopno spreminjanje prepričanj.

V začetku leta 2023 smo izvedli raziskavo, v kateri smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar prispeva k temu, da imajo otroci občutek, da pripadajo svojemu razredu. V raziskavi je sodelovalo kar 2.183 otrok in 187 razredničark/razrednikov.

Zakaj je občutek pripadanja razredu pomemben?

Potreba po pripadanju je ena izmed temeljnih oblik motivacije, saj nam je v preteklosti to, da smo neki skupini pripadali, močno povečalo možnosti, da preživimo. Seveda pa je potreba po pripadanju prisotna tudi v šolskem okolju, kjer je občutek pripadanja močno povečan z mnogimi pozitivnimi izidi.

Na to, koliko učenci in učenke pripadajo razredu, v največji meri vpliva podpora, ki jo čutijo s strani učiteljev in učiteljic (Goodenow, 1993). Učenci in učenke, ki zaznavajo več podpore s strani učiteljev in učiteljic, so bolj samozavestni in imajo manj depresivnih simptomov (Reddy idr., 2003)

Učenci in učenke, ki imajo z učitelji in učiteljicami bolj pozitivne odnose, redkeje izvajajo medvrstniško nasilje in se redkeje vedejo nasprotovalno (Maldonado-Carreño in Votruba-Drzal, 2011).