Usposabljanja za izvajanje Programa NEON so brezplačna, sej se izvajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Kotizacija na brezplačno usposabljanje je v sistemu Katis navedena zgolj informativno.

Prijave na usposabljanja za izvajanje Programa NEON bodo možne od 16. avgusta 2022.

Vabimo vas, da se nam pridružite na usposabljanjih in s pridobljenim znanjem pomagate soustvarjati varno in spodbudno okolje za otroke in mlade.

Usposabljanje za izvajanje Programa NEON v vrtcu:

• 29., 30. september in 13. oktober 2022 (Vrhnika)
• 9. – 11. marec 2023 (terme Zreče)

Več informacij o usposabljanju

Prijava na usposabljanje

Usposabljanje za izvajanje Programa NEON za preventivo nasilja in zlorabe otrok (za OŠ):

• 20., 21. april in 4. maj 2023 (Vrhnika; zadnji dan usposabljanja bo morda prestavljen, kar bomo prijavljenim naknadno sporočili)

Več informacij o usposabljanju

Prijava na usposabljanje

Usposabljanje za izvajanje Programa NEON – Varni brez medvrstniškega nasilja (za OŠ):

• 20. – 22. oktober in 4. november 2022 (Vrhnika)
• 19. – 21. in 26. januar 2023 (Terme Zreče) ter 15. februar (spletna izvedba, 15.00 – 16.30)

Več informacij o usposabljanju

Prijava na usposabljanje

Telesna aktivnost nam pomaga pri krepitvi samopodobe (torej pri temu, kako doživljamo sami sebe), vpliva na izboljšanje razpoloženja, kakovost spanja in tudi na iskanje kreativnih rešitev. Pripomore tudi pri spopadanju z duševnimi stiskami in težavami (npr. pri anksioznosti). Prav tako telesna aktivnost in dobro počutje, ki ji sledi, prispevata k pozitivnim odnosom z drugimi, saj odnose lažje gradimo in krepimo, ko se počutimo dobro in smo sami s seboj zadovoljni.

Na “kratki rok” se ob telesni aktivnosti v naših možganih sprožajo različni hormoni in nevrotransmiterji (npr. endorfini, serotonin, endokanabinoidi, protivnetna telesa itd.), ki skupaj poskrbijo za privzdignjeno počutje in izboljšano razpoloženje, ki ju lahko pogosto zaznamo med in po telesni aktivnosti.

Na “dolgi rok” pa v naših možganih ob redni telesni aktivnosti nastajajo nove možganske celice, povezave med obstoječimi možganskimi celicami pa se krepijo – naši možgani torej rastejo! Del možganov, v katerem je ta rast še posebej opazna, je hipokampus. Hipotalamus je odgovoren za ustvarjanje novih spominov in za priklic informacij iz spomina (zato ima zelo pomembno vlogo tudi pri učenju). V eni izmed raziskav so preverjali, ali telesna aktivnost pripomore k boljšemu pomnjenju. Udeležence so razdelili v dve skupini – ena skupina se je morala v danem času zgolj naučiti seznam besed, druga skupina pa je morala pred učenjem izvesti še kratko telesno vadbo. Obe skupini sta imeli za učenje na voljo enako časa. Skupina, ki je bila pred učenjem telesno aktivna, si je v primerjavi s skupino, ki ni bila telesno aktivna zapomnila kar 20% besed več! Iz te raziskave lahko razberemo, da telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na naš spomin in našo sposobnost učenja.

Telesna aktivnost spodbuja tudi delovanje živca vagusa, ki ima v našem telesu zelo pomembno vlogo. Živec vagus je namreč zelo dolg živec, ki oživčuje veliko organov v telesu in tako vpliva na mnogo telesnih funkcij, npr. na dihanje, srčni utrip, prebavo, prekrvavitev … Posledično je ob oškodovanosti živca vagusa oškodovano tudi delovanje našega telesa in možganov. Zato je pomembno, da znamo dobro poskrbeti za naš živec vagus – in eden izmed načinov, na katerega lahko to naredimo, je z redno telesno aktivnostjo.

Telesno aktivnost lahko v svojo korist uporabiš tudi, kadar si pod pritiskom – npr. takrat, ko je pred tabo zahteven preizkus znanja, za pripravo na katerega ti primanjkuje časa in se pri učenju le s težavo zbereš, napetost pa začenjaš čutiti tudi v telesu. V tovrstnih primerih je dobro, da si vzameš vsaj nekaj minut časa za kratek odmor in telesno aktivnost. S tem pomagaš telesu in možganom, da se vsaj malce »sprostijo«.

Pozitivnih sprememb v možganih in v telesu je ob telesni aktivnosti še mnogo več, a jasno je, da telesna aktivnost blagodejno vpliva na naše počutje in zdravje. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki jih ima telesna aktivnost, je povsem na mestu vprašanje: »Kakšna aktivnost pa je najboljša? Kako bodo učinki na moje počutje in zdravje največji?«. Raziskave kažejo, da med različnimi oblikami telesnih aktivnosti ni pomembnih razlik, temveč, da je ključno, da ob aktivnosti uživamo in nam je prijetna. Vpliv aktivnosti na zdravje in počutje je še bolj pozitiven, če jo izvajamo v naravi, še posebej v bližini vode (npr. sprehod ali tek ob reki, jezeru ali morju) in v družbi drugih ljudi. Nasprotno z zmotnim prepričanjem pa višja intenzivnost vadbe ne pomeni (nujno) boljšega vpliva na naše počutje. Bolj kakor zelo visoka intenzivnost, je namreč pomembno to, da smo redno telesno aktivni.

prijetna aktivnost, ob kateri uživamo > vrsta aktivnosti

skupinska aktivnost > individualna aktivnost

aktivnost v naravi > aktivnost v notranjih prostorih

redna aktivnost > visoka intenzivnost aktivnosti

»Okej, ampak kako pa naj začnem s telesno aktivnostjo? Kako naj se motiviram?«. Ni potrebno, da za telesno aktivnost kupiš novo športno opremo ali drago mesečno karto za fitnes. Telesno aktivnost lahko v svoj vsakdan vključiš z majhnimi koraki in spremembami – npr. enkrat na teden pojdi v šolo s kolesom namesto z avtobusom; pomagaj pri delu na vrtu; tudi gospodinjska opravila kot je npr. sesanje pogosto poskrbijo za povišan srčni utrip … Začneš lahko tudi s sprehodi ali najdeš preprosto vadbo, ki jo lahko izvajaš doma na YouTube-u. Prepričaj prijateljico, prijatelja ali družinske člane, da se ti pridružijo pri vadbi oz. sprehodu – tako ti bo telesna aktivnost hitreje minila, prav tako pa boš lahko istočasno krepil/a odnose s pomembnimi drugimi. Začni torej počasi, z majhnimi koraki, saj boš že s temi užival/a mnoge pozitivne učinke telesne aktivnosti.

Prispevek sta pripravili Maja Dolinar in Anja Marinšek.

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Viri:

Berke, J. D. (2018). What does dopamine mean? Nature Neuroscience, 21(6), 787–793.

Newport Academy. (20. 7. 2018). Nature therapy and teen treatment. https://www.newportacademy.com/resources/empowering-teens/nature-therapy/

Pascoe, M., Bailey, A. P., Craike, M., Carter, T., Patten, R., Stepto, N. in Parker, A. (2020). Physical activity and exercise in youth mental health promotion: A scoping review. BMJ open sport & exercise medicine, 6(1). DOI: 10.1136/bmjsem-2019-000677

Pickhardt, C. E. (7. 8. 2017). Motivating your adolescent to exercise. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/us/blog/surviving-your-childs-adolescence/201708/motivating-your-adolescent-exercise

Zakaj toliko časa preživimo na družabnih omrežjih?

Ker so zasnovana tako, da ohranjajo našo pozornost in nam z zvočnimi in slikovnimi učinki omogočajo virtualne izkušnje, ki jih naši možgani interpretirajo kot “nagrado”. Poglejmo si nekaj trikov, s katerimi nas želijo družabna omrežja privabiti in zadržati pri njihovi uporabi:

1. Ko na družabnem omrežju prejmemo sporočilo od prijatelja/prijateljice, je velika verjetnost, da bomo odprli družabno omrežje in mu/ji odpisali. Ustvarjalci družabnih omrežij so to prepoznali in ustvarili obvestila, ki posnemajo sporočila od ljudi z namenom, da bi pridobili našo pozornost (npr. obvestilo, da se prijatelj/ica zanima za dogodek blizu nas)
2. Ljudje imamo potrebo po nadzoru in všeč nam je, ko imamo občutek, da lahko na ljudi in stvari okoli nas vplivamo. Družabna omrežja to s pridom izkoriščajo z možnostjo podrsa za osvežitev vsebine (“pull to refresh feature”), ki nam daje lažen občutek, da lahko sami uravnavamo pritok novih informacij in vsebine.
3. Raziskave kažejo tudi, da nas privabijo močne, žive barve – zato so tudi barve ikon aplikacij toplih tonov.

Zakaj družabna omrežja uporabljajo tovrstne trike? 

Ker med seboj tekmujejo za našo pozornost. Njihov cilj je namreč, da pridobijo našo pozornost in da jih čim dlje uporabljamo. Več časa, kot nas družabna omrežja obdržijo na njih, več informacij o nas lahko zberejo (npr. katere slike so nam všeč, kako dolgo gledamo katero sliko, člani katerih skupin smo itd.) in nam na podlagi teh informacij prikazujejo oglase. Tako imajo od naše uporabe družabnih omrežij največ koristi oglaševalci, ki preko družabnih omrežij kupujejo našo pozornost. Če te podrobneje zanima, kako v tem procesu naša pozornost postane produkt, ki ga družabna omrežja prodajajo oglaševalcem, ti priporočam ogled Netflix-ovega dokumentarnega filma The Social Dilemma.

Zakaj zmanjšati uporabo družabnih omrežij?

Ni skrivnost, da ima uporaba družabnih omrežij negativen vpliv na naše duševno zdravje, samopodobo in spanje, vendar pa to ni vse. Ko smo pozorni na družabna omrežja, ne moremo biti hkrati pozorni še na druge ljudi in dogodke okoli nas. Tako lahko spregledamo, da je naš prijatelj ali naša prijateljica v stiski in nas potrebuje ali pa lahko prezremo ustvarjalno idejo, ki bi sicer vodila v uspešen projekt. Raziskave kažejo tudi, da je najmanj 5 % uporabnikov družabnih omrežij z njimi zasvojenih in nimajo nadzora nad njihovo uporabo. Uporabo družabnih omrežij je torej smiselno zmanjšati tudi zato, ker s tem, ko nam je na nek način ukradena naša pozornost, lahko izgubimo tudi vpliv in nadzor nad tokom našega življenja. 

Kako zmanjšati uporabo?

Za začetek poskusi odgovoriti na vprašanja: “Zakaj uporabljam družabna omrežja?”; “Kakšni so neželeni vplivi družabnih omrežij na moje življenje?”; “Za katere aktivnosti si želim, da bi imel/a več časa?”.

Razmisli o svojih odgovorih. Ponovno prevzemanje kontrole nad uporabo družabnih omrežij pomeni, da ti odločaš, kdaj, koliko in katero družabno omrežje uporabljaš. Morda lahko prevzemanje kontrole zate pomeni, da zmanjšaš uporabo družabnih omrežij; da s prijatelji/prijateljicami komuniciraš preko aplikacij, ki ne “ugrabijo” tvoje pozornosti; da družabno omrežje uporabiš le zato, da odpišeš prijatelju/prijateljici in potem odložiš telefon …

V grafiki ti predstavljam še nekaj trikov in nastavitev, s katerimi boš lažje poskrbel/-a, da tvoja pozornost ostane pod tvojim nadzorom:

Sporočilo, ki ti ga želim predati ni, da nehaj uporabljati vsa družbena omrežja, temveč, da prevzemi nadzor in družabna omrežja uporabljaj takrat, ko to želiš ti in ne takrat, ko to želijo družabna omrežja.

Več informacij na to temo (v angleščini):

• 5 Crazy Ways Social Media Is Changing Your Brain Right Now (https://www.youtube.com/watch?v=HffWFd_6bJ0)
• TikTok’s addictive psychology explained in under 7 minutes (https://www.youtube.com/watch?v=sxJ6XlUfauM)
• It’s not you. Phones are designed to be addicting. (https://www.youtube.com/watch?v=NUMa0QkPzns)
• Take Control Toolkit (https://www.humanetech.com/take-control)

Prispevek in grafiko je pripravila Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Na naš nivo energije vpliva veliko različnih dejavnikov – odvisen je od naše prehrane, spalnih navad, stresa, ki ga doživljamo, od tega koliko smo športno aktivni in še od mnogih drugih dejavnikov. Kljub temu, da na naš nivo energije vpliva mnogo različnih dejavnikov, lahko nanj načrtno vplivamo tudi mi sami.

Sposobnost uravnavanja našega nivoja energije pozitivno vpliva na naše dosežke in odnose. Pomaga nam tudi pri sledenju ciljem in premagovanju ovir. Pri tem je pomembno, da znamo prepoznati naš nivo energije – torej, da opazimo, če smo nemirni takrat, ko bi morali biti pozorni in osredotočeni (npr. pred testom) in da opazimo, če smo lenobni in nemotivirani takrat, ko bi morali prekipevati z energijo (npr. pred plesnim nastopom ali nogometno tekmo).

Ko prepoznamo neskladje med našim nivojem energije in energijo, ki jo zahteva aktivnost, naloga oz. dejavnost, ki jo opravljamo, lahko načrtno uporabimo naše telo in dražljaje z okolja, da si pomagamo uravnati in ustrezno prilagoditi naš nivo energije.

1. VIDNI DRAŽLJAJI

Kadar želimo zmanjšati naš nivo energije in se pomiriti, nam pri tem lahko pomagajo zatemnjene luči nevtralnih barv, majhno število vidnih dražljajev in urejen prostor okoli nas. Če pa želimo povečati naš nivo energije, pa lahko za to poskrbimo tako, da se obdamo z veliko različnimi vidnimi dražljaji in močno, dnevno svetlobo. Npr. pred spanjem poskrbimo, da je v sobi tema, zjutraj, ko pa se želimo zbuditi, pa razprimo zavese in pustimo dnevni svetlobi, da nas prebudi.

2. SLUŠNI DRAŽLJAJI

Uporabimo lahko tudi slušne dražljaje – npr. beli šum, umirjeno glasbo in ritmične zvoke za pomiritev in glasno glasbo s hitrim tempom za dvig energije. Če smo pred preverjanjem znanja na trnih, napeti in ne moremo umiriti svojih misli, si lahko predvajamo pomirjajočo glasbo (npr. zvok dežja ali tropskega gozda), in če smo pred treningom utrujeni, si lahko glasno predvajamo živahno glasbo s hitrim tempom in se tako aktiviramo.

3. VONJI

Tudi vonji nam lahko pomagajo uravnavati naš nivo energije. Vonji eteričnih olj nas tako pomirjajo, medtem ko nas močne vonjave prebudijo in aktivirajo (npr. izrazit parfum ali vonj kavnih zrn). Tako se lahko npr. pred obiskom zobozdravnika, zaradi katerega smo vznemirjeni in pod stresom umirimo tako, da naredimo par globokih vdihov in pri tem vonjamo eterična olja.

4. TELO IN GIBANJE

Za pomiritev ali aktivacijo lahko uporabimo tudi naše telo. Nežno ritmično zibanje (npr. na gugalniku) in ritmično premikanje (npr. hoja, odbijanje žoge od tal) nas pomirjata, medtem ko nas hitri, impulzivni in eksplozivni gibi aktivirajo in nas napolnijo z energijo (npr. šprinti, hitre igre z žogo, adrenalinske aktivnosti). Tako se lahko pred prvim zmenkom nekoliko pomiriš s tem, da se nekajkrat zazibaš na gugalnici, pred delanjem domače naloge po večerji, ko si že utrujen/-a, pa se lahko aktiviraš tako, da narediš nekaj hitrih in eksplozivnih poskokov.

Obstaja še mnogo več različnih načinov, kako se lahko z uporabo čutil in telesa pomiriš oziroma aktiviraš. Preizkusiš lahko tudi, kateri okusi te pomirjajo oziroma aktivirajo in kako nate vplivajo objemi ali dražljaji z različno temperaturo.

Predstavljene ideje za zmanjševanje nivoja energije lahko uporabiš tudi, ko se znajdeš v prepiru ali ko se razjeziš. S predvajanjem umirjene glasbe, kratkim sprehodom, vonjanjem eteričnih olj ali skodelico toplega čaja si lahko pomagaš pri tem, da se umiriš in da je tvoj odziv v konfliktni situaciji premišljen in nadzorovan.

Predstavila sem ti nekaj načinov, ki jih lahko preizkusiš. Seveda lahko uporabiš tudi kombinacijo različnih dražljajev in raziskuješ, kaj tebi pomaga se pomiriti oz. povišati nivo energije tako, da ta ustreza situaciji, v kateri si.

Predlagam ti, da za umiritev preiskušiš tudi vajo postopne mišične relaksacije, do katere lahko dostopaš na povezavi:

https://isainstitut.si/isa/wp-content/uploads/2020/04/Postopna-mišična-sprostitev-infografika.pdf.

Prispevek in grafiko je pripravila Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

VIR:

Auch, A. in Anonuevo, M. (b.d.). Activities for Self-Regulation. Pridobljeno s: https://makingsenseoftrauma.com/wp-content/uploads/2018/06/Activities-for-Self-Regulation.pdf

Kako se ti zdi ta “recept”? Misliš, da bi ti pomagal? Si ga že kdaj preizkusil/-a? Če si ga, najbrž veš, da ni bil najbolj učinkovit, če pa ga nisi, pa ti priporočam, da ga tudi ne. Boljši “recept” za soočanje s čustvi in sprejemanjem izgube ob koncu razmerja, ti predstavljam v nadaljevanju.

Zakaj “recept” predstavljen v uvodu ni ustrezen?

Opisano vedenje bo morda v danem trenutku prineslo olajšanje, a bo dolgoročno še bolj negativno vplivalo na tvoje počutje. Tak način reagiranja je impulziven in nepremišljen – pri njem ne nasloviš svojih čustev in potreb, hkrati pa bodo prav gotovo kmalu sledila še nova neprijetna čustva obžalovanja, sramu in krivde, ko se boš spraševal/-a: “Pa zakaj sem to naredil/-a?!”.

S tovrstnim odzivom boš prav tako še bolj negativno vplival/-a na odnos, ki ti je še nedavno veliko pomenil in zmanjšal/-a možnosti, da z nekdanjim fantom oz. punco ostaneta v dobrih odnosih. Prav tako je opisano vedenje nasilno vedenje in nasilje nikoli ni rešitev. Uničevanje lastnine in objavljanje vsebin na splet pa je lahko tudi kaznivo dejanje.

Kaj pa lahko narediš, da se boš počutil/-a bolje?

• Razmisli, kako se počutiš:

Ob koncu razmerja lahko občutimo mnogo različnih neprijetnih čustev, kot so žalost, razočaranje, občutek izdanosti, osamljenost … Pogosto konec razmerja spremlja tudi jeza in vprašanja, kot so “Zakaj se to dogaja meni?”.

Pomembno je, da zaznaš, katera čustva doživljaš. Pogosto se namreč zgodi, da se odzovemo pod vplivom močnih čustev, še preden se svojih čustev zavedamo. Posledica tega je, da nam je nemalokrat žal za naše impulzivne reakcije, saj smo z njimi (morda) prizadeli druge in sebe ali povzročili drugačno škodo. Če imaš težave z ubesedenjem čustev, ki jih doživljaš, lahko poiščeš glasbo, ki opisuje tvoja čustva ali pa uporabiš svojo umetniško žilico in svoja čustva narišeš, naslikaš ali upesniš.

Morda boš ugotovil/-a, da doživljaš več različnih čustev hkrati, morda si čustva, ki jih doživljaš nasprotujejo. S tem ni nič narobe. To so tvoja čustva, resnična in pristna točno takšna, kakršna so. Razumljivo in povsem normalno je, če doživljaš različna neprijetna čustva in si v stiski. To je del izkušnje, ko se z nekom razidemo. To ne pomeni, da je s tabo kaj narobe.

• Kaj potrebujem?

Razmisli, kaj ti ta čustva sporočajo? Kaj potrebuješ, da se bi počutil/-a bolje? Aktivacijsko moč jeze, ki jo čutiš, lahko izkoristiš pri teku ali pri telovadbi v fitnesu. Žalost morda potrebuje objem bližnje osebe, ogled filma ali prijetno kopel. Poslušaj svoje telo, prepoznaj čustvo, ki ga doživljaš in skušaj nanj odgovoriti tako, da čustvu omogočiš, da se izrazi na ustrezen način.

• Kako komunicirati z nekdanjim fantom/punco?

Pomembno je, da vajina komunikacija ostane spoštljiva. Drug z drugim sta verjetno preživela lepe trenutke in se drug od drugega učila. Zato zmerjanje in širjenje govoric ni ustrezen način.

To pa ne pomeni, da moreš v komunikaciji vztrajati tudi, če je druga oseba nespoštljiva – takrat je najbolje jasno izraziti, da je oseba prestopila tvojo mejo in prekiniti komunikacijo. Če pa se zgodi, da je druga oseba v komunikaciji do tebe nasilna (npr. ti grozi ali izsiljuje), potem je pomembno, da poiščeš pomoč in se tako zaščitiš. Pomoč lahko poiščeš pri odraslih osebah, ki jih zaupaš, lahko pa se obrneš tudi na policijo.

• Upoštevaj osebne meje 

Ob koncu razmerja nam je lahko težko, lahko občutimo praznino in smo osamljeni, vendar nam to ne daje dovoljenja, da prestopamo osebne meje druge osebe. Če želi nekdanji fant/punca prekiniti razmerje, je pomembno, da upoštevamo njegove/njene meje. To pomeni, da osebe ne kličemo vedno znova, ji/mu ne pošiljamo različnih sporočil, ne čakamo na mestih, kjer se ta oseba zadržuje ipd. Takšno ravnanje se imenuje zalezovanje in je tudi kaznivo dejanje. Takšno vedenje ni vredu. Ob čustveni stiski je potrebno najti način, da se počutimo bolje, brez da ob tem prestopamo osebne meje druge osebe.

Prispevek in grafiko je pripravila Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Osrednji temi letošnjega srečanja bosta odziv v primerih suma nasilja in zlorabe otrok ter podpora otrokom v stiski. Pozornost bomo namenili tudi skrbi zase (za strokovnjakinje in strokovnjake) ter ponovno temi spletne varnosti. Program usposabljanja vam predstavljamo v nadaljevanju.

Usposabljanje je namenjeno strokovnim delavcem in strokovnim delavkam, ki ste zaključili usposabljanje za izvajanje Programa NEON za preventivo nasilja in zlorabe otrok (za vrtec ali za osnovno šolo), usposabljanja za izvajanje Programa NEON – Varni brez medvrstniškega nasilja (za osnovno šolo) in/ali usposabljanje za izvajanje Programa NEON – Varni brez nasilja za srednjo šolo ter izvajate delavnice za otroke in predstavitve za odrasle.

Srečanje bo potekalo v okviru projekta »Program NEON – Varni brez nasilja«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Udeležba na srečanju je za vas zato brezplačna.

Prijavo za udeležbo na srečanju lahko oddate preko spletne prijavnice, najkasneje do 20. aprila 2022. Število mest za udeležbo na dogodku je omejeno.

V primeru, da se po oddani prijavi srečanja ne boste mogli udeležiti, nam prosimo to sporočite najkasneje do 29. aprila 2022.

Za dodatne informacije o srečanju smo vam na voljo prek e-pošte (katarina.molk@isainstitut.si) in telefona (059 016 138).

Pomembno je, da se z otroki pogovorimo o tem, kar se dogaja, saj si otroci sicer situacijo interpretirajo sami na podlagi omejene količine informacij, ki jih imajo na voljo ter na podlagi njihove domišljije. Informacije, ki jih imajo na voljo pogosto izhajajo npr. iz računalniških iger ali filmov, kjer je lahko vojna predstavljena kot takojšnje opustošenje celotnega sveta in boj proti različnim pošastim. Tako si otroci lahko spletejo zgodbo, ki je še bolj grozovita in strašljiva od resnične.

Otrok tako ne bomo zaščitili s tem, da jim o dogajanju ne povemo, saj bodo informacije o vojni na takšen ali drugačen način prišle do njih. Ker pa si jih najverjetneje ne bodo znali ustrezno pojasniti, bodo lahko zanje vir skrbi, strahu ali stresa. Otroke lahko zaščitimo tako, da se o dogajanju pogovorimo z njimi na njihovi starosti primeren način.

Tako poskrbimo, da otroci dobijo prave informacije o dogajanju, hkrati pa lahko tako preverimo tudi, kaj otroke skrbi, česa se bojijo. Tovrsten pogovor predstavlja tudi izhodišče za spreminjanje napačnih predstav otrok, ki jih lahko strašijo. Prav tako z njim otrokom pokažemo, da se lahko na nas obrnejo, če česa ne razumejo in potrebujejo več razlage ali če so v stiski in potrebujejo podporo.

Rečemo lahko: “To, kar vidiš na televiziji je vojna, v kateri se dve državi kregata za ozemlje. Vojne so slaba stvar, ki ljudi zelo prizadenejo, a ta vojna poteka daleč od nas, mi smo na varnem.”

Lahko se zgodi, da vas bodo otroci spraševali po stvareh o dogajanju, ki jih morda sami ne veste. V tem primeru je dobro, če jim odkrito poveste, da tega ne veste, a da se lahko pozanimate, če otroke to zanima. Na tak način otrokom pokažete, da nihče, tudi vi ne, ni vseveden, a da do informacij lahko vseeno dostopamo in jih poiščemo.

Bodite pozorni tudi na to, kaj se pogovarjate o vojni v prisotnosti otrok. Svoje čustvene stiske ne razrešujte v pogovoru z otroki. O svojih čustvih, skrbeh se pogovorite z drugimi odraslimi. Vi ste tisti, ki morate biti na voljo za čustveno podporo otroku.

Prav tako je pomembno, da ohranjate ritem in navade, ki so doma, v šoli ali v vrtcu veljala pred vojno v Ukrajini. To je pomembno, ker z vzdrževanjem ritma, navadami in rituali v življenje otrok vnašamo strukturo, ki je v stresnih situacijah še toliko bolj pomembna, saj nudi občutek varnosti.

Otrok ne moremo zavarovati pred dogajanjem v svetu tako, da jim o njem ne povemo. Otroci so namreč zelo dovzetni in občutljivi za spremembe in bodo kmalu opazili, da se nekaj dogaja. Če se z njimi ne pogovorimo, kaj se dogaja, bodo s svojo stisko in precej verjetno tudi napačnimi zaključki in prepričanji ostali sami.

Prispevek je pripravila: Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Ne glede na razlog uporabe Instagrama, pa moramo biti pazljivi pri njegovi uporabi. Ali veš, kaj vse lahko storiš sam ali sama, da je uporaba Instagrama varna? Nekatere izmed teh nasvetov si zagotovo že slišal oz. slišala. V nadaljevanju si lahko prebereš, s katerimi hitrimi koraki postane tvoja uporaba ne le zabavna, temveč tudi varna. Na seznamu spodaj preveri, če je tvoj Instagram profil varen in kaj še lahko storiš, da si zagotoviš še večjo varnost pri uporabi omrežja. Saj veš, večja varnost = daljša uporaba = več zabave.

• Ali je tvoj račun zaseben?

Prva stvar, ki ti jo priporočam, je nastavitev zasebnega računa. To pomeni, da lahko tvoje objave in »storyje« vidijo le tvoji sledilci. Pri tem pa ne spreglej, da je opis tvojega profila še vedno javen, čeprav ljudje, ki ti ne sledijo, ne vidijo tvojih objav. Predlagam ti, da v opisu svojega profila ne navajaš povezav do drugih tvojih družbenih omrežij ali pa tvojih zasebnih podatkov (npr. kje živiš, na katero šolo hodiš).

• Ali pri posredovanju objav paziš, da ne deliš občutljivih zasebnih informacij?

Ena izmed nastavitev pri objavljanju »storyjev« je možnost izbire, kdo lahko vidi določeno objavo.  Pri objavljanju »storyjev«, ki po 24-ih urah izginejo, lahko z nastavitvijo »close friends« določiš, da »story« vidijo le določene osebe, ki jih izbereš sam oz. sama, ne pa tudi vsi drugi tvoji sledilci (v tem primeru se ti krog, okoli tvoje profilne slike, obarva zeleno).

A ne glede na to možnost, pri objavljanju »storyjev« (in slik) upoštevaj, da vse objave na internetu pustijo za seboj digitalno sled. Čim nekaj objaviš na splet, bo to za vedno ostalo na internetu. Zato pred vsako objavo razmisli, ali je v redu, če ta vsebina na spletu ostane za vedno. Prav tako pri objavi pazi, da ne objavljaš slik oz. posnetkov, ki izdajajo tvoje osebne podatke ali lokacijo. Če objaviš fotografije ali posnetke, na katerih so tudi druge osebe, jih vprašaj za dovoljenje za objavo. Tako se izogneš morebitnim konfliktom z drugimi, hkrati pa tako osebam izkažeš svoje spoštovanje in poskrbiš za svojo in njihovo varnost.

• Ali odgovarjaš na zasebna sporočila neznancev?

Ne glede na vse te varnostne nastavitve, pa je le vprašanje časa, kdaj boš dobil oz. dobila sporočilo  (»Message requests«) od neznane osebe. Svetujem ti, da ne odpiraš sporočil oseb, ki jih ne poznaš. Če si morda v dilemi, kaj bi naredil ali naredila, vprašaj odraslo osebo, kateri zaupaš. Meni se je že zgodilo, da sem sodelovala pri nagradni igri, nato pa mi je pisala organizacija z zelo podobnim imenom (npr. namesto Instagram piše Insta.gram) in mi sporočila, da sem srečna izžrebanka. Taki profili so žal lažni, če opaziš kaj nenavadnega v imenu ali pa se ti zdi napisano besedilo nekoliko »robotsko«, potem lahko sklepaš, da tega ni napisala dejanska oseba. Tovrstnim profilom nikakor ne posreduj svojih osebnih podatkov, naslova ali bančnega računa. Njihovi nameni so slabi. Prav tako, če zares dobiš nagrado v nagradni igri, organizacija, ki ti bo podelila nagrado od tebe ne bo zahtevala bančnih podatkov.

Kaj lahko storiš v tem primeru? Priporočam ti, da osebo blokiraš in izbrišeš pogovor, imaš pa tudi možnost, da profil prijaviš v primeru neprimernih vsebin (npr. golote), nadlegovanja ali ustrahovanja. Nikakor pa ne klikaj na morebitne poslane povezave v tem pogovoru – te povezave namreč pogosto vsebujejo zlonamerne programe, ki spremljajo tvojo aktivnost na internetu.  Tako hekerji pridejo do tvojih elektronskih naslovov in gesel ter drugih osebnih podatkov.

• Ali klikneš na nepoznane povezave v zasebnih sporočilih?

V zadnjem času je veliko znanih oseb spregovorilo (npr. glasbenika Žan Serčič in Tim Kores Kori, radijski voditelj Robert Roškar, igralka Katarina Čas, gledališče Špas teater …), da so jim neznanci vdrli v Instagram profil in od njih zahtevali visoke zneske v zameno za vračilo Instagram profila. Morda si pri tem misliš, ja, saj to se dogaja samo znanim osebam, »influncerjem«, in to nate ne vpliva. V nekaterih primerih je to res. V nekaterih pa tudi ne. Pri vdoru v Instagram profil Renesanse mladih so neznanci posredovali, brez njihove vednosti, različne »okužene« povezave njihovim sledilcem. S temi povezavami so nepridipravi pridobivali osebne podatke, gesla ipd. oseb, ki so povezave odprle. V teh primerih bi zagotovo marsikdo izmed nas bil v dilemi, kaj naj stori. Če se ne moreš odločiti, raje ne klikaj in vprašaj odraslo osebo in se z njo pogovori o poslanem sporočilu. Prav tako lahko pred odpiranjem povezave počakaš nekaj dni, saj če so kateremu izmed znanih »Instagramerjev« oz. »Instagramerk« vdrli v profil, bodo zagotovo o tem poročali/-e in svarili/-e njihovi Instagram prijatelji oz. prijateljice.

Napisane točke ti lahko koristijo, da sam oz. sama pri sebi preveriš, ali si pri uporabi Instagrama varen oz. varna. Zapomni si – previdnost pri uporabi družabnih omrežij nikoli ne škodi! Želim ti varno in zabavno uporabo Instagrama!

P.S.: #SharingIsCaring, deli to objavo s prijatelji in prijateljicami, za katere misliš, da bi jim te informacije koristile!

Prispevek je pripravila Maja Dolinar, dipl. psih. (UN).

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Mogoče si sedaj mislite: “Ja, pa kaj pa je s tem narobe? Otroci so luštni, jaz jih posnamem in objavim, da še kdo drug vidi, kako so luštni, prijetni in cartljivi. S tem pa res ne povzročam škode ne sebi in ne otroku…”

Morda se na prvi pogled res ne zdi tako, a je takšno ravnanje lahko škodljivo za otrokov razvoj, prav tako pa je lahko tvegano tudi z vidika varnosti. Vabim vas, da si skupaj pogledamo nekaj razlogov, zakaj je o takšnih objavah potrebno dobro premisliti.

Ko objavite fotografije svojega otroka na družbenih omrežjih je to podobno, kakor če bi jih objavili na reklamnem panoju v sredini mesta. Bi si želeli, da je vaš otrok v svojem intimnem trenutku z vami javno viden kateremu koli mimoidočemu? Poleg tega pa se na družbenih omrežjih shranjuje popolnoma vse. Naložene fotografije lahko kraljujejo na vašem profilu še desetletja. Tudi story-ji, ki so vidni samo 24 ur, so shranjeni na vašem Instagram profilu takorekoč za vedno.

Pri objavljanju fotografij in posnetkov otrok je pomembno razmisliti tudi, kako bo to vplivalo na otroka. Tekom razvoja otroci namreč začenjajo razvijati občutek svoje identitete. Tako začnejo počasi razvijati občutek, da so oni sami ločena identiteta od njihovih staršev. Ob razvoju občutka zavedanja sebe, se pojavi tudi potreba po zasebnosti in lahko tudi občutki sramu, če potreba po zasebnosti ni upoštevana. Okoli petega leta starosti lahko otroci zaradi vsebin, ki jih njihovi starši objavljajo na družbenih omrežjih, občutijo sram. Težava je, ker teh občutkov otroci v tem razvojnem obdobju pogosto še ne znajo jasno izraziti in o njih povedati svojim staršem. Posledično ostanejo sami z neprijetnimi čustvi in z njimi povezanimi prepričanji. Ko delimo intimne fotografije in videoposnetke otrok, imajo lahko otroci posledično tudi občutek pomanjkanja nadzora nad lastnim telesom. Hkrati pa lahko s tem prispevamo tudi k premikanju meja otrokove zasebnosti in k razvijanju prepričanj pri otroku, da sta njegova oz. njena zasebnost in telo javna. Zaradi tega je lahko otrok in kasneje mladostnik oz. mladostnica bolj ranljiv za izkušnje prestopanja njegovih oziroma njenih meja ter tudi za različne oblike nasilja in zlorab.

Pomembno je torej imeti v mislih, da se temelji za zavedanje in spoštovanje zasebnosti gradijo že zgodaj v otroštvu. Na videz neškodljive objave na spletu imajo lahko veliko večji vpliv in večje razsežnosti, kot se zavedamo. Tako smo odrasli tudi na tem področju pomemben model otrokom in mladim.

Prav tako je na spletu prisotnih mnogo različnih ljudi. Nekateri so vaši prijatelji, znanci, nič hudega želeči neznanci, spet drugi pa splet uporabljajo z namenom okoristiti se s podatki, gradivi  drugih. Ti ljudje na spletu prežijo tudi za fotografijami in posnetki otrok, ki jih lahko predelajo tako, da otroci na njih izgledajo goli ipd. Nato tako predelane fotografije prodajo različnim spletnim stranem, skupinam ali posameznikom in se tako na račun vas in vašega otroka okoristijo. Gradivo, ki ga na tak način ustvarijo in prodajajo, lahko predstavlja t. i. posnetke spolne zlorabe otrok. S tako predelanimi fotografijami vas lahko tudi izsiljujejo. Če pa ste še nekoliko manj pozorni na to, kaj objavljate, pa morda dodatna obdelava fotografije s strani nepridipravih sploh ni potrebna. Sliši se strašljivo, a žal je tako. Splet danes omogoča tudi to, da so ti ljudje, ki pogosto delujejo tudi povezani v skupinah, na drugem koncu sveta, a lahko vseeno škodijo nam in našim otrokom.

Zdaj pa pojdimo še na majhen izlet po vaši osebni zgodovini. Se spomnite, ko ste domov prvič pripeljali vašega partnerja ali partnerko in je mama iz zaprašene police potegnila kup albumov z vašimi slikami. Se spomnite, kako ste zardeli, ko je mama odprla album in začela kazati vaše otroške fotografije? Se spomnite, kako nerodno vam je bilo in kako ste si želeli, da preneha? Bodoči partner ali partnerica vašega zdaj še nič hudega slutečega dojenčka, malčka ali otroka pa bo lahko do slik, ob katerih ste vi močno zardevali, dostopal/-a tudi brez obiska pri vas doma.

In ne samo bodoči partner oz. partnerka vašega otroka, temveč tudi sošolci in sošolke v osnovni in srednji šoli, otrokove vzgojiteljice in učiteljice, učitelji … Res želite prav z vsemi deliti takšne fotografije? Samo pomislite, koliko materiala za zafrkavanje in norčevanje zagotavljate sošolcem in sošolkam vaših otrok.

Pomislite tudi na obdobje, ko se bo vaš otrok želel zaposliti v ugledni službi, na spletu pa bo mogoče zaslediti mnogo njegovih oz. njenih intimnih, morda zanj/-o tudi sramotnih fotografij in posnetkov. Zagotovo to ne bo dobra popotnica za iskanje zaposlitve.

Vse fotografije in posnetki otrok in vaše družine zagotovo niso škodljivi. Tudi to, da ste na svoje otroke ponosni in si želite z drugimi deliti svoje veselje, ponos, navdušenje in izkušnje, je povsem v redu, pomembno in tudi zaželeno. Vendar pa je pomembno tudi, da ob tem upoštevate zakonitosti sodobnih trendov komuniciranja ter poznate pasti in tveganja, ki jih prinaša uporaba spleta in družabnih omrežij.

Pred vsako objavo fotografij in posnetkov vaših otrok oz. vaše družine na spletu se zato vprašajte:

• Kdo vse bo videl to fotografijo/posnetek?
• Je objava takšna, da lahko za vedno ostane na spletu?
• Kaj lahko s to objavo naredi nekdo, ki ima slabe namene?
• Kaj s tem sporočam mojemu otroku? Mu je morda zaradi te objave nerodno?
• Kaj bodo te fotografije oz. posnetki za otroka pomenili v prihodnosti?
• Kakšno popotnico ter vzor dajem z objavo te fotografije oz. posnetka mojemu otroku?

Prispevek je pripravila: Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)

Strokovni pregled: mag. Mateja Štirn

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Viri:

Forbes (b.d.). Posting About Your Kids Online Could Damage Their Futures. https://www.forbes.com/sites/jessicabaron/2018/12/16/parents-who-post-about-their-kids-online-could-be-damaging-their-futures/?sh=2cebdc2227b7

Jellies (b.d.). 5 Reasons Not to Post About Your Child on Social Media. https://jelliesapp.com/blog/5-reasons-not-to-post-about-your-child-on-social-media

• Do staršev pristopi spoštljivo in razumevajoče

Ko začenjaš pogovor o tem, da ti ni všeč, da starši na splet nalagajo tvoje slike in posnetke, imej v mislih, da to delajo zato, ker so nate ponosni in se želijo s teboj pohvaliti. Zato jih ne napadaj in kritiziraj, temveč poskušaj govoriti z njimi umirjeno ter prijazno.

• Povej, da ti ni všeč, da ne veš, katere tvoje fotografije in posnetki so na spletu

Staršem pojasni, da ti ni všeč, da objavljajo tvoje fotografije, brez da ti to veš. Povej jim, da se ob tem počutiš izpostavljeno oz. izpostavljenega, saj so tako na spletu vidni trenutki iz tvojega življenja, za katere si ne želiš, da bi bili javno dostopni. 

• Dogovori se s starši, da te vprašajo po dovoljenju za objavo

Če želimo na spletu objaviti fotografije ali posnetke druge osebe, je dobro, če najprej preverimo, ali se ta oseba z objavo strinja. To pa velja tudi za tvoje starše. Zato pristopi do njih in jih prosi, da te naslednjič, ko želijo objaviti npr. družinsko fotografijo, na kateri si tudi ti, vprašajo, če se s tem strinjaš. Seveda pa to ne velja samo za starše, temveč tudi zate – tudi ti moraš vprašati druge za dovoljenje, če želiš njihove slike ali posnetke objaviti na družabnih omrežjih ali drugje na spletu. 

• Predlagaj staršem, da fotografije in posnetke raje pošljejo zgolj sorodnikom ali bližnjim prijateljem

Razmisli, ali bi ti ustrezalo, da slike in posnetke, na katerih si tudi ti, starši pošljejo teti, babici ali družinskim prijateljem po e-pošti ali SMS-u. Tako bodo tvoji starši še vedno imeli možnost se pohvaliti s tabo in deliti izkušnje, vtise in novice, hkrati pa tvoje fotografije in posnetki ne bodo javno dostopni na spletu. Se ti to sliši kot dober kompromis?

• Staršem pojasni o nevarnostih, ki prežijo na spletu

Upam si trditi, da ti zagotovo odraščaš ob uporabi spleta in si zato v tem tudi vešč/-a, hkrati pa tudi seznanjen/-a z nevarnostmi, ki jih splet predstavlja. Tvoji starši pa so se z družbenimi omrežji in spletom srečali kasneje v življenju, zato morda pri njihovi uporabi niso tako vešči, hkrati pa morda tudi ne vedo, kako se na spletu zaščititi.

Predlagam ti, da se s starši pogovoriš o možnostih privatnih nastavitev na njihovih profilih na družbenih omrežjih. Pojasni staršem, da lahko pri večini družbenih omrežij vključijo nastavitev, ki ne dovoljuje, da so njihove objave javno dostopne. To pomeni, da lahko te vidijo le osebe, katerim sami dovolijo, da jih vidijo. To je posebej pomembno zato, ker imajo nekateri ljudje na spletu slabe namene. Ti ljudje lahko običajne fotografije in posnetke predelajo in nato uporabijo v različne namene (nekateri tudi v namene otroške pornografije).

Staršem lahko svetuješ, naj bodo na Facebooku in Instagramu pozorni na to, da se povežejo samo z osebami, ki jih poznajo, in ne tudi z neznanci. Povej jim tudi, da je na obeh omrežjih veliko spletnih prevar v obliki različnih nagradnih iger, s katerimi nepridi pravi pridobivajo njihove podatke. Opozori starše tudi na to, da ni ustrezno, če na omrežju delijo osebne podatke, s pomočjo katerih bi jih ljudje lahko našli izven spleta (npr. naslov, telefonsko številko, imena ali fotografije krajev, na katerih se pogosto zadržujejo …). Razloži jim tudi, da vsebine, ki jih objavimo na spletu, ostanejo na spletu za vedno.

Želim ti veliko uspeha pri pogovoru s starši in veliko zabave ob varni uporabi spleta!

Prispevek in grafiko je pripravila Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)

Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.