Se ti je že kdaj zgodilo, da je nekdo naredil ali ti rekel nekaj, kar ti ni bilo všeč? Na primer brez dovoljenja vzel tvoje šolske potrebščine, te fotografiral v smešnem trenutku, se norčeval iz tvojega videza, grdo govoril o tvojem prijatelju … Pomisli, kako si se takrat odzval_a. Si ta dogodek ignoriral_a, čeprav te je prizadelo, si se odzval_a z jezo in začel_a prepir ali si se postavil_a zase (ali za drugega) na kakšen drug način?
Vsi se lahko znajdemo v situacijah, ko občutimo stisko zaradi nekega vedenja, ki je namerno ali nenamerno. Nekdo nas lahko želi namerno izzivati ali osramotiti. Včasih pa se zgodi, da oseba ne ve, da je določeno vedenje za nas problem in se počutimo neprijetno. Ne glede na razlog, je pomembno, da tako vedenje čimprej zaustavimo in zaščitimo naše osebne meje. Če tega ne storimo, se neko neprimerno vedenje lahko nadaljuje, ponavlja, mi pa se posledično počutimo neprijetno, smo v stiski, nezadovoljni in utrujeni.
Kaj pa so osebne meje?
Osebna meja označuje ali določa, kaj, na kakšen način, v kakšnem obsegu je za nas sprejemljivo, ustrezno, nam je všeč. Z osebnimi mejami izrazimo, kako se počutimo, kaj potrebujemo, kaj pričakujemo, kakšna so naša prepričanja, vrednote, kako ravnamo (Štirn, Šibilja, 2018).
Zakaj je postavljanje in skrb za osebne meje pomembno?
Ko skrbimo za naše osebne meje in osebne meje drugih ljudi, poskrbimo zase, imamo upoštevajoč odnos do drugih in znamo drugim pokazati, sporočiti, kakšno ravnanje je za nas sprejemljivo in kakšno ne.
Ko postavimo, zaščitimo naše osebne meje, s tem tudi pokažemo, da se zaradi določenega vedenja počutimo nelagodno, občutimo različna neprijetna čustva in želimo, da se vedenje preneha. Na ta način drugi lažje razumejo, kako njihovo vedenje vpliva na nas in to morda v prihodnje upoštevajo in vedenje spremenijo. Neprijetni dogodki in neprimerna vedenja so tako morda manj pogosti, to pa seveda vpliva tudi na naše počutje.
Postavljanje meja pomeni tudi, da se cenimo in vemo, da si zaslužimo spoštljivo ravnanje brez poniževanja. Ko se uspešno postavimo zase, se okrepita naša samozavest in samospoštovanje. To nam pomaga, da v prihodnje še lažje poskrbimo za naše meje in se prej odzovemo in zavrnemo neželeno vedenje.
Postavljanje meje je še posebej pomembno v primeru nasilja. Na primer: sošolec te je že dvakrat spotaknil na hodniku, ti pa se nisi odzval_a. Zelo verjetno se bo nasilje nadaljevalno, morda celo stopnjevalo. Pomembno je, da se odločno postaviš zase in jasno izraziš, da takšnega vedenja ne želiš.
To, da se naučimo postaviti mejo, je podlaga za zdrave, varne in spoštljive odnose, tako s prijatelji, prijateljicami, učiteljicami, učitelji in starši kot tudi kasneje v partnerskih odnosih.
Kako lahko postaviš mejo?
- Ko nekdo ne upošteva tvojih osebnih meja s tem, da ravna na določen način, jasno izrazi, da te to moti, da tega ne želiš ipd..
- Osebo jasno nagovori in glej v oči, da bo vedela, da je sporočilo namenjeno njej.
- Odločno reci »Ne, tega ne dovolim.«, »Ne, tega ne želim.« ali opiši vedenje, ki zate ni sprejemljivo, na primer: »Ni mi všeč, ko si sposodiš moje potrebščine brez, da me vprašaš.«
- Lahko izraziš svoje občutke, na primer: »Neprijetno mi je, ko moje fotografije pošiljaš drugim sošolcem.« ali »Ko grdo govoriš o mojih starših, sem žalosten.«
- Odločno zahtevaj, da se to vedenje preneha, na primer: »Želim, da me prenehaš fotografirati.«
Vsak ima pravico, da postavi mejo in s tem poskrbi za svojo varnost in dobro počutje. Kljub temu, da z besedami »Ne, tega ne dovolim!« jasno sporočamo, da nam nekaj ni všeč, lahko nekateri s svojim vedenjem ne prenehajo. V tem primeru je nujno, da se obrnemo na odraslo osebo, ki nam lahko pomaga, na primer šolska svetovalna delavka ali svetovalni delavec, učitelj, učiteljica, starši ali pa pokličemo na telefonske številke za pomoč v stiski.
- TOM – telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55, drustvo-sos@drustvo-sos.si
- Društvo za nenasilno komunikacijo: 01/43 44 822, info@drustvo-dnk.si
- To sem jaz: www.tosemjaz.net (spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom z različnimi informacijami in možnostjo posveta s strokovnjakom)
- Portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami: www.nebojse.si
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
Viri in literatura:
Price-Mitchell, M. (6. 4. 2019). Teach Your Teen to Set Emotional Boundaries. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/the-moment-youth/201904/teach-your-teen-set-emotional-boundaries
Selva, J. (24. 2. 2021). How to set healthy boundaries. PositivePsychology.com https://positivepsychology.com/great-self-care-setting-healthy-boundaries/
Soghomonian, I. (23. 9. 2019). Boundaries – Why are they important? The Resilience Centre. https://www.theresiliencecentre.com.au/boundaries-why-are-they-important/
Syaodiha, E. in Handayanib, H. (2017). Developing Assertive Ability of Young Children as a Countermeasure Effort for Bullying Behaviour. Advances in Social Science, Education and Humanities Research, 58, 163- 168.
Štirn, M., Šibilja, J. (ur.) (2018). Program NEON: varni brez vrstniškega nasilja: priročnik za izvajanje programa v osnovni šoli. Ljubljana: ISA institut.
Avtorica: Lea Okretič, dipl. psih (UN), študentka magistrskega študija psihologije
Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
