O vrstniškem nasilju obstaja veliko napačnih prepričanj, ki škodijo pravzaprav vsem, tistim, ki se jim dogaja, tistim, ki ga opazijo, in tudi tistim, ki ga povzročajo.
Zaradi napačnih prepričanj se lahko nasilje dogaja dolgo časa, se stopnjuje in ga je lahko težko ustaviti.
Napačna prepričanja o otrocih in mladih, ki doživljajo vrstniško nasilje
Vrstniško nasilje je nekaj normalnega in je del odraščanja. Otrok se mora naučiti postaviti zase in z vrstniškim nasiljem se samo utrdi.
NI RES. Vrstniško nasilje se ne bi smelo dogajati nikomur. Osebam, ki ga doživljajo, lahko povzroči veliko škode, stisk in bolečin.
Žrtve vrstniškega nasilja so le otroci in mladi, ki so bolj zadržani in se ne znajo vključiti v skupino. Če doživljaš vrstniško nasilje, pomeni, da je s teboj nekaj narobe.
NI RES. Vrstniško nasilje se lahko zgodi komurkoli. Tista oseba, ki izvaja nasilje, bi morala spremeniti svoje vedenje, ne pa oseba, ki ga doživlja.
Otroci in mladi, ki so močnejše postave, ne nosijo modnih oblačil, nosijo očala, imajo rdeče lase, pege ali govorijo v narečju, so bolj ogroženi za vrstniško nasilje.
NI RES. Vzrok za vrstniško nasilje je oseba, ki ga povzroča.
Otroci in mladi, ki doživljajo vrstniško nasilje, s svojim obnašanjem sami prosijo za to.
NI RES. Vsak je odgovoren za svoje obnašanje. Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja. Tudi če bi se nekdo obnašal moteče, nima nihče pravice izvajati nasilja nad njim.
Če osebo, ki izvaja nasilje nad teboj, udariš nazaj ali se ji kako drugače maščuješ (npr. poskušaš uničiti njen ugled z obrekovanjem), bo odnehala.
NI RES. Nasilje se lahko zaradi tega še stopnjuje; danes ti udariš njega ali njo, jutri bo on ali ona tebe nazaj še bolj in tako naprej. Poleg tega bi v tem primeru obaizvajala nasilje.
Napačna prepričanja o otrocih in mladih, ki izvajajo vrstniško nasilje
Tisti, ki izvajajo vrstniško nasilje, imajo slabe ocene v šoli.
NI RES. Tudi nekateri mladi, ki imajo odličen uspeh, izvajajo nasilje.
Iz vrstniškega nasilja delajo prevelik cirkus. Saj gre samo za hec. Otroci so pač otroci, fantje so pač fantje.
NI RES. Včasih se komu, ki izvaja nasilje, zdi to zabavno, a osebi, ki nasilje doživlja, to ne predstavlja zabave. Nasprotno, lahko ji povzroči veliko škode.
Tisti, ki izvajajo nasilje, so psihološko močni.
NI RES. Nekateri se počutijo nemočne, zato poskušajo do moči priti na napačne načine, npr. z izvajanjem nasilja. Moč, ki jo občutijo ob izvajanju nasilja, pa ne traja dolgo in je samo navidezna.
Če oseba, ki doživlja nasilje, uboga osebo, ki izvaja nasilje in o nasilju molči, bo imela manj težav, kot če se upre in nekomu pove.
NI RES. To je pogosta grožnja oseb, ki izvajajo nasilje, da bi imele čim dlje moč nad osebami, ki nasilje doživljajo. Če doživljamo nasilje, je pomembno, da čim prej poiščemo pomoč, saj se lahko nasilje stopnjuje.
Kaj ti lahko pomaga, da se zaščitiš pred vrstniškim nasiljem?
- Da se znaš v primeru vrstniškega nasilja odzvati samozavestno in odločno(takšnega vedenja se lahko naučiš),
- da zaupaš vase,
- da ne verjameš napačnim prepričanjem o vrstniškem nasiljuin veš, da je za nasilje vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja in ne tisti, ki ga doživlja,
- da imaš prijatelje in prijateljice, sošolke in sošolce, družino, ki te podpirajoin ti stojijo ob strani tudi v težkih trenutkih,
- da imaš večinoma dobre izkušnje z odraslimiin so ti do sedaj po navadi pomagali, ko si potreboval/a pomoč,
- da na tvoji šoli zaposleni jasno sporočajo, da nasilja ne dovolijo in ukrepajo, ko se pojavi ter k ukrepanju spodbujajo tudi vse učenke in učence.
Kaj pa lahko storiš, če doživljaš vrstniško nasilje?
Poskusi se odločno postaviti zase. Odločnost pokaži z glasom, s telesno držo in z besedami.
- Najprej globoko vdihni in poskušaj ostati miren/mirna.
- Vzravnaj se, stopaj pokončno in samozavestno. Ne glej v tla, ampak poglej osebo v oči.
- Govori umirjeno in ne preveč glasno. Povej osebi, naj neha, reci »ne«. Če zmoreš, povej, kaj želiš in kako se počutiš.
- Če je mogoče, pojdi potem stran od osebe, ki izvaja nasilje.
- O svoji izkušnji povej osebam, ki te podpirajo in jim zaupaš, npr. prijateljem in prijateljicam.
- Povej tudi odraslim, ki jim zaupaš (npr. učiteljici, učitelju, staršem, zaposlenim v svetovalni službi …). Če poveš nekomu od odraslih in ti ne verjame ali nič ne ukrepa, povej še drugi odrasli osebi itd. Ne obupaj. To, kar se ti dogaja, ni prav.
Če doživiš spletno nasilje, pa naredi takole:
- USTAVI se. Ne odzivaj se na žaljive objave ali komentarje. Z osebo, ki izvaja nasilje, se ne pogovarjaj. Umakni se od telefona ali računalnika, vdihni, izdihni in štej do 10.
- SHRANI. Naredi posnetke zaslona (na računalniku uporabi tipko prt sc, navodila za izdelavo posnetka zaslona na tvojem pametnem telefonu pa poišči v navodilih za uporabo ali pa npr. na YouTube vtipkaj tip telefona in print screen), saj boš morda potreboval/a dokaze o spletnem nasilju. Žaljivih sporočil, slik in drugih objav ne briši, ampak jih shrani.
- Nato upravljalcem strani PRIJAVI žaljive objave. Navodila, kako to storiti, so dostopna tukaj.
- Osebo, ki izvaja nasilje, BLOKIRAJ. Navodila za to, najdeš tukaj.
Kaj pa, če opaziš, da se nasilje dogaja vrstniku ali vrstnici?
- Pomagaj, da se nasilje čim prej ustavi. Ne bodi tiho, ampak osebo, ki doživlja nasilje, podpri. Povej ji, da to, kar se ji dogaja ni prav, ker gre za nasilje. Postavi se v bližino osebe in ji pomagaj, da se postavi zase in reče osebi, ki izvaja nasilje, naj neha.
- Ne podpiraj osebe, ki izvaja nasilje s tem, da se posmehuješ osebi, ki doživlja nasilje, ploskaš, deliš žaljive vsebine na internetu, jih všečkaš ali v komentarjih hvališ osebo, ki izvaja nasilje.
- Tudi druge osebe, ki so opazile, da se nasilje dogaja, spodbudi, da skupaj podprete osebo, ki doživlja nasilje. Pri tem pa ne žalite osebe, ki izvaja nasilje, ampak zgolj recite, da to ni v redu in naj takoj neha, drugače boste povedali odraslim. Če se vam zdi, da ste v nevarnosti, se čim prej umaknite in takoj povejte odraslim, ki jim zaupate.
- Osebo, ki doživlja nasilje, lahko spodbudiš, da pove o nasilju odrasli osebi, ki ji zaupa, npr. staršem, učiteljem, zaposlenim v svetovalni službi …
Ko opaziš nasilje na internetu:
- Se USTAVI in ne komentiraj, všečkaj ali deli žaljivih objav.
- SHRANI. Naredi posnetke zaslona za dokaz.
- PRIJAVI žaljive vsebine upravljalcem spletne strani.
- Osebo, ki izvaja nasilje, BLOKIRAJ.
- POVEJ o nasilju odrasli osebi, ki ji zaupaš.
- Ukrepaj, tudi če osebe, ki doživlja spletno nasilje, ne poznaš. Verjetno bi si tudi sam/a želel/a, da bi ti drugi pomagali, če bi se to dogajalo tebi.
Pomagajo ti lahko tudi:
Društvo za nenasilno komunikacijo (01/43 44 822, info@drustvo-dnk.si),
TOM telefon (116 111, tom@zpms.si),
Safe.si (zelo primerno ob spletnem nasilju; info@safe.si),
Spletno oko (zelo primerno ob spletnem nasilju; https://www.spletno-oko.si/).
Literatura
Pečjak, S. (2014). Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Štirn, M., Pirc, T., Zabukovec Kerin, K., Minič, M., Kocbek, K., Šibilja, J. in International Center of Assault Prevention (ICAP) (2018). Varni brez vrstniškega nasilja: priročnik za izvajanje programa v osnovni šoli. Ljubljana: ISA institut.
***
Psihologinja Mateja Dolinar je sodelavka ISA instituta.
