Med 28. in 30. 3. 2019 je potekal prvi modul usposabljanja Varni brez vrstniškega nasilja za strokovne delavce in delavke v osnovni šoli. Pogovarjali smo se o značilnostih in oblikah vrstniškega nasilja, prepoznavanju njegovih posledic, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih. Med varovalne dejavnike spadajo občutek povezanosti in pripadnosti, podpora socialne mreže, socialne in čustvene kompetence otrok in mladih, informiranost o vrstniškem nasilju, priložnosti za razvoj veščin samozaščitnega ravnanja, pomoč odraslih v kriznih situacijah in oblikovanje pozitivne in varne šolske klime. Cilj preventivnega programa NEON je krepiti varovalne dejavnike otrok in mladih v 2./3., 5., 7. in 8. razredu, njihovim staršem in zaposlenim v osnovni šoli. Izvaja se v obliki dveh interaktivnih delavnic, po vsaki delavnici pa je nekaj časa namenjenega individualnemu pogovoru, na katerem lahko učenci in učenke postavijo dodatna vprašanja, delijo svoje izkušnje in ponovijo ključna sporočila z delavnic.
Na šoli je potrebno krepiti zavedanje, da nasilje ni ustrezna izbira vedenja v medosebnih odnosih. Odziv odraslih je ključnega pomena, zato morajo tudi odrasli znati prepoznati vrstniško nasilje, se nanj dosledno odzivati ter nuditi podporo otrokom. Pogovoriti se je potrebno tako z otroki, ki nasilje izvajajo, kot tudi z otroki, ki ga doživljajo. Pri vseh otrocih pa je potrebno krepiti veščine asertivnega odziva. Pomembno je, da izvajalke in izvajalci ključne vsebine programa NEON predstavijo staršem in vsem zaposlenim v osnovni šoli. Del usposabljanja je bil namenjen tudi temu, kako takšno predstavitev zasnovati in izvesti.
Izvedbo delavnic za 2./3. in 5. razred so nam prikazale strokovne delavke z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, kjer je program Varni brez nasilja zaživel že pred časom. Namen teh delavnic je informirati otroke o tem, kaj je vrstniško nasilje, kako tožarjenje razlikovati od tega, da poveš o problemu odrasli osebi, ugotoviti, v katerih prostorih v in izven šole se otroci počutijo varno in kje manj varno (to je tudi izhodišče za načrtovanje aktivnosti v prostorih, kjer je prisotnega več vrstniškega nasilja). Z otroki se pogovarjamo tudi o pomenu pravic, da so varni, močni, svobodni, o tem, kako se počutijo osebe, ki izvajajo in doživljajo nasilje ter o ustreznem odzivu v primeru vrstniškega nasilja. S pomočjo iger vlog se otroci učijo, kaj pomeni ravnati samozavestno in odločno ter kako osebi, ki izvaja nasilje reči, naj neha. Poudarek je tudi na opolnomočenju prič, da ustrezno podprejo osebo, ki doživlja nasilje.
Sledila je izvedba in pogovor o treh delavnicah za 7. razred, katerih tema je spolno nasilje. Ena od ključnih aktivnosti na prvi delavnici je pogovor o osebnih mejah in o tem, zakaj jih je potrebno upoštevati (tako lastne meje, kot tudi meje drugih). Učenci spoznajo, kaj je spolno nasilje in katere oblike spolnega nasilja obstajajo. Pomembno sporočilo delavnic je, da je za spolno nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga izvaja in ne oseba, ki ga doživlja. Vsi pa smo odgovorni za svoja vedenja in ravnanja. Z učenci se pogovarjamo tudi o razliki med flirtanjem in spolnim nadlegovanjem ter o razliki med agresivnim, pasivnim in asertivnim ravnanjem v primeru nasilja. Otroci se s pomočjo iger vlog učijo, kaj pomeni asertiven odziv ter kako v vlogi priče podpreti osebo, ki doživlja spolno nadlegovanje in nasilje.
Udeleženkam se zahvaljujemo za sodelovanje in deljenje izkušenj ter jih z veseljem pričakujemo na drugem modulu, kjer nas čaka še predstavitev delavnic za 8. razred o spletnem nasilju. Pogovarjali se bomo tudi o načinih izvajanja pogovora z otroki in mladimi, ki nasilje doživljajo, so mu priča ali ga izvajajo. Udeleženke bodo imele priložnosti tudi načrtovati prve korake za izvajanje programa Varni brez vrstniškega nasilja v njihovih osnovnih šolah.
