15. in 16. marca smo za strokovne delavke in delavce srednjih šol v Cankarjevem domu na Vrhniki izvedli prvi modul usposabljanja za izvajanje preventivnega programa NEON. Njegov glavni namen je krepiti varovalne dejavnike mladostnic in mladostnikov (socialno mrežo vrstnikov, vrstnic in odraslih, informiranost, socialno-čustvene kompetence, samozavestno, asertivno vedenje, postavljanje zdravih mej v odnosih), da bi se zmogli zaščititi pred različnimi oblikami nasilja in zlorab ter ozavestili, da je NASILNO VEDENJE vedno NAPAČNA IZBIRA in da oseba, ki ga doživlja, nikoli ni kriva/odgovorna zanj.
V prvem delu smo razmišljali o vrstniškem nasilju in praktično preizkusili delavnico o njegovih značilnostih in oblikah, posledicah, dejavnikih tveganja ter ustreznih odzivih, ko pride do nasilja. Pomembno je, da mladostniki in mladostnice poznajo tri ključne veščine, ki jih uporabijo, če doživljajo nasilje:
1. odločno rečejo NE, NEHAJ,
2. gredo stran, se umaknejo,
3. POVEDO osebam, ki jim zaupajo.
Pri spletnem nasilju pa:
1. naj se ne odzivajo na komentarje, objave
2. BLOKIRAJO osebo, PRIJAVIJO neprimerno objavo, komentar administratorki/administratorju strani,
3. POVEDO osebam, ki jim zaupajo.
Pri preprečevanju nasilja imajo priče veliko moč, zato je pomemben cilj programa tudi opolnomočenje prič, da bi si upale stopiti iz množice in pomagale ustaviti nasilje. Pri tem je pomembno, da poskrbijo za svojo varnost. Osebi, ki povzroča nasilje lahko odločno rečejo, naj neha in ponudijo podporo osebi, ki doživlja nasilje (npr. jo vprašajo, če je v redu in ji ponudijo, da se z njimi umakne stran ter da lahko skupaj povedo odrasli osebi, ki ji zaupa).
Pogovarjali smo se tudi o takojšnji in procesni intervenciji v šoli. Pri tem smo poudarili, da mediacija zaradi neenakomerne razporeditve moči med osebo, ki je vrstniško nasilje izvajala in žrtvijo, ni ustrezna oblika odziva v situaciji vrstniškega nasilja.
V drugem delu smo se pogovarjali o nasilju v intimno-partnerskih odnosih pri mladostnikih in mladostnicah ter praktično preizkusili delavnico, katere namen je dijake in dijakinje informirati o tej vrsti nasilja ter jih opolnomočiti, da ga bodo uspeli pravočasno prepoznati, se ustrezno odzvati ter ga pomagali preprečevati. Tudi pri tej vrsti nasilja je potrebno poudariti, da je zanj vedno odgovorna tista oseba, ki ga izvaja in ne tista, ki ga doživlja. Pogovarjali smo se o vrstah, dinamiki intimno-partnerskega nasilja ter zdravih in nezdravih mejah v partnerskem odnosu. Ena izmed aktivnosti, ki dijakinje in dijake spodbudi k razmišljanju o mejah v odnosih je, da si narišejo semafor. V zeleno luč vpišejo značilnosti odnosa z zdravimi mejami, v oranžno vpišejo prve opozorilne znake, ki kažejo na to, da meje niso več tako zdrave, v rdečo pa znake, ki kažejo na to, da so meje v odnosu nezdrave (tj. posesivnost, omejevanje stikov, kontroliranje, sprejemanje odločitev namesto druge osebe, neenakomerno razporejena moč v odnosu). Pogovarjali smo se tudi o načinih odzivanja v primeru nasilja. Pomembno je, da se oseba, ki nasilje doživlja, zaveda, da zanj ni kriva in da pove osebi/osebam, ki ji/jim zaupa. Dijake in dijakinje spodbudimo, da razmislijo, komu zaupajo in kdo so njihove podporne osebe ter da imajo v mislih, da lahko podporo in pomoč poiščejo tudi v centru za socialno delo, na policiji, nevladnih organizacijah (npr. Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvu za nenasilno komunikacijo, TOM telefonu). Tudi pri tej delavnici krepimo priče, da bodo znale to vrsto nasilja prepoznati in ustrezno ukrepati. Pomembno je, da poskrbijo tudi za svojo varnost, da žrtvi povedo, da to, kar se ji dogaja, ni v redu in ni običajno za partnerske odnose, da ima pravico, da se počuti varno, močno, svobodno in da ni kriva za nasilje. Pomembno je, da imajo tudi ustrezne informacije o nevladnih organizacijah, ki lahko pomagajo žrtvam nasilja.
Pogovarjali smo se tudi o tem, kako komunicirati z mladimi v stiski. Za takšen pogovor je priložnost že po izvedbi vsake od delavnic. Pomembno je, da smo dostopni, da pokažemo zanimanje za osebo, jo poslušamo in slišimo, opazujemo. Osebe ne zaslišujemo, tj. iščemo dokazov, ali gre za resnično zgodbo ali ne, in ne sklepamo prehitro, saj lahko o dogodkih pripoveduje postopoma. Osebe tudi ne obtožujemo, npr. »Zakaj pa nisi prej povedal/-a?«, »Zakaj pa te je žalil/-a?«, »Zakaj ga/je nisi že prej zapustil/-a?« Pomembno je, da ji iskreno povemo, kaj lahko naredimo in da naredimo vse, kar lahko, da bi se nasilje nehalo. Koristne informacije o nasilju lahko pridobimo tudi v Pravnem kotičku Društva za nenasilno komunikacijo, dostopnem tukaj. Pomembno je, da dijak/dijakinja dobi izkušnjo, da je o nasilju vredno nekomu povedati, saj bo to verjetno vplivalo tudi na njegovo/njeno vedenje v morebitnih podobnih situacijah v prihodnosti. Oseba, ki izvaja nasilje, mora dobiti jasno sporočilo, da je to narobe in mora prevzeti odgovornost za svoja ravnanja. Poleg tega je potrebno, da z njo naredimo načrt, kako bo v prihodnje ravnala drugače in spremljamo njeno vedenje.
Nazadnje smo se seznanili še z vsebino delavnice Krepimo varovalne dejavnike, ki naslavlja zdrave osebne meje, samospoštovanje in zaupanje vase, asertivno vedenje, podporno socialno mrežo ter poznavanje dejstev o nasilju.
Udeleženke in udeleženec so usposabljanje popestrili z deljenjem svojih izkušenj, idej in postavljanjem vprašanj. Veseli nas, da so pokazali pripravljenost za izvajanje programa NEON z mladimi. Priporočljivo je, da delavnice izvajajo strokovni delavci in delavke, zaposleni na šoli, saj poznajo dijake in dijakinje, ki se lahko nanje obrnejo kadarkoli, ne samo po delavnicah. Priporočamo, da svoje znanje razširijo med ostale pedagoške in nepedagoške delavce, saj se je zmanjševanja pojavnosti različnih oblik nasilja najbolje lotiti sistemsko, tako da ga znajo prepoznati vsi na šoli in da vedo, kako v teh primerih ustrezno ukrepati in prispevati k temu, da se vsi na šoli počutijo bolj varne, močne in svobodne.
Veselimo se srečanja na drugem modulu, ki bo potekal 27. marca in bo posvečen temu, kako z mladostniki in mladostnicami spregovoriti o spolnem nasilju.