“Učiteljica, nekaj bi vam rad povedal …”

POJAV NASILJA V ŠOLSKEM OKOLJU

Nasilje je ponavljajoče, neželeno agresivno vedenje, ki vključuje vidno nesorazmerje moči med učenci. Lahko se kaže v fizični, socialni ali duševni škodi in stiski žrtve, kar negativno vpliva na vključevanje v šolsko skupnost, šolsko delo ter ob stopnjevanju nasilja tudi na samo prihodnost in ostale odnose. Oseba, ki izvaja nasilje, to dela namensko in s ciljem, da bi pri žrtvi povzročila stisko ali pridobila socialno ali materialno nagrado. Trpinčenje je odnosni problem, ki povzroča, da tisti, ki izvaja nasilje sčasoma pridobiva vedno večjo moč nad žrtvijo, ta pa čuti vedno več sramu, nemoči in se počuti ujeto v brezizhodnem labirintu. Prav zaradi tega nasilje zahteva rešitve na ravni odnosov med učenci ter tudi učitelji in učenci.

 

Vir: Pixabay

ZAKAJ JE PREPREČEVANJE NASILJA TUDI UČITELJEVA SKRB?

Tisti, ki nasilje izvajajo, se z uporabo neprimernega vedenja učijo, da je nasilje način, s katerim izvajamo nadzor nad drugimi. Če skozi vzgojo s primernimi vzori ter spodbudami svojega vedenja ne spremenijo v bolj konstruktivne načine spoprijemanja z lastnimi težavami in druge uspešne načine izkazovanja moči, prenašajo ta vzorec vedenja tudi v odraslost in v druge odnose. Žrtve nasilja pa podobno lahko prenašajo vzorce odnosov, v katerih so brez moči, veljave in v katerih se ne uspejo postaviti zase in se zaščititi, v odrasle odnose, v katerih so lahko ponovno (še vedno) žrtve nasilja. Pomembno je, da se zavedamo, da imajo tako otroci, ki so žrtve nasilja kot tudi povzročitelji nasilja, lahko veliko pogosteje težave na področju učenja in socialnega vključevanja ter posledično tudi težave povezane z zdravjem.

 

 

KAKO SE Z NASILJEM SPOPASTI?

Večina učiteljev je morala že kdaj obravnavati primere nasilja v razredu ali šolskem okolišu. Navajamo nekaj koristnih informacij o problematiki nasilja in nasvetov za prekinitev ali preprečevanje nasilja, kjer učitelj s svojim zgledom, odgovornostjo in pozitivnim vplivom igra ključno vlogo:

• Nasilno vedenje ni samo prehodno obdobje skozi katerega gredo otroci in mladostniki. Povzroča lahko dolgoročne posledice tako pri žrtvah kot pri povzročiteljih nasilja.
• Ni učenčeva krivda, da je žrtev nasilja. Nikoli ne smemo dajati nasvetov, da naj se učenec spremeni ali da naj nasilje ignorira. Osebe, ki nasilje izvajajo so tiste, ki bi morale spremeniti svoje vedenje ter tudi mišljenje, ki vodi do njega, posebno ko je nasilje usmerjeno proti učenčevemu spolu, spolni usmerjenosti, rasi, verskemu prepričanju ali posebnim potrebam.
• Deklice niso samo nekoliko zlobne in fantje ne potrebujejo samo malo ravsanja, da poravnajo spore. Poskušajte se izogniti spolnim stereotipom pri obravnavi nasilja. Vsakdo lahko izvaja nasilno vedenje, ki se lahko izrazi na raznorazne načine. Nasilno vedenje ima lahko resne posledice tako za fante kot za deklice.
• Učenci potrebujejo podporo, da spregovorijo o nasilju, ki ga sami doživljajo ali nasilju, ki so mu priča. Potrebujejo jasne nasvete in postopke, kako lahko o nasilju povedo – vam ali drugim odgovornim osebam.
• Ko vam učenec pove o nasilju, vzemite njegove besede resno. Povprašajte ga, kaj bi mu pomagalo, da bi se počutil varno. Pomembno je, da vam učenec zaupa, da mu boste stali ob strani in ga boste zaščitili. Za to bo v nekaterih primerih potrebno oz. nujno, da boste v obravnavo problema vključili njegove starše, sodelavce v vašem timu, strokovne delavce v zunanjih institucijah.
• Prvi korak boja proti nasilju je, da se zavedamo, si priznamo, da je nasilje prisotno, se pojavlja. Ustvarite klimo v razredu, v šoli, kjer boste lahko svobodno govorili o problemu nasilja in kjer se bo vsako nasilno vedenje hitro izpostavilo in obravnavalo. Pomembno je, da učenci na realnih primerih vidijo, kako se ustrezno ravna ob pojavu nasilja in da vedo, da bodo vsi njihovi pomisleki in izkušnje obravnavani na takšen način, kar jim daje občutek varnosti in zaupanja v učitelja.
• Redko se nasilje pojavlja zgolj v odnosu med dvema učencema, zato je pomembno, da si vzamete čas in poizveste, kdo vse je vključen in predvsem, kako lahko ostali učenci dajejo podporo žrtvi ter hkrati dajo povzročitelju nasilja vedeti, da je njegovo vedenje nesprejemljivo.
• Učencem mora biti jasno, kako se boste na nasilje odzvali zaposleni v šoli ter kako boste v primeru pojava nasilja postopali v razredu.
• Jasno sporočajte, da so vse oblike nasilnega, diskriminatornega obnašanja v šoli nesprejemljive.
• Z učenci se pogovarjate o njihovih predlogih za spremembe v šolskem okolju, ki bi pomagale preprečiti ali zmanjšati pojav nasilja ter o predlogih ukrepov v primerih nasilja. Učenci, ki bodo oblikovali realne predloge, ki bodo izvirali iz njih samih, njihovih potreb in želja, se bodo pravil bolj zavzeto držali, jasnost posledic pa jim bo omogočala prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja in moč za prijavo nasilja, ki bi ga doživeli oni ali njihovi vrstniki.

 

 

Kaj lahko stori učitelj?

• Učencem naj bo jasno, da ni potrebno, da so prijatelji z vsemi sošolci, čisto do vseh pa morajo biti spoštljivi in razumeti, da imajo vsi pravico, da se počutijo varno.
• Bodite pozitiven vzornik – podajte primer vključevanja, spoštovanja in vrednotenja unikatnih značilnosti učencev.
• Pokažite skrb in empatijo do vseh učencev in se postavite za nekoga, ki je žrtev nasilja.
• Ne tolerirajte žaljivih opazk.
• Pri skupinskem delu oblikujte skupine tako, da bodo otroci, ki so žrtve nasilja, v družbi učencev, ki jih lahko podprejo in dajejo priložnost za boljše medvrstniške odnose.
• Bodite proaktivni in se redno ter sproti pogovarjajte o težavah, ki se pojavljajo v vsakem šolskem okolju – problemi se bodo vedno pojavljali, vi pa ste odgovorni za ustrezno prepoznavo in obravnavo.
• Koristno je, da se o problemu nasilja pogovarjate med razredno uro. Skupaj z učenci oblikujte seznam korakov, ki bodo učencu, ki doživlja nasilje, v pomoč, da bi se uspel ustrezno odzvati na nasilje. Seznam korakov lahko izobesite na vidno mesto v razredu ali na šolskem hodniku.
• Pozorno poslušajte učence, ki vam povedo o primerih, izkušnjah nasilja. Njihove komentarje in pritožbe jemljite resno. Med pogovorom bodite pozorni tudi na neverbalno govorico.
• Pohvalite pogum učencev, ki je potreben, da so vam povedali o nasilju. Pojasnite jim, da iskanje pomoči odraslih v takih primerih ni “špecanje” ali tožarjenje.
• Z ostalimi učitelji in vodstvom šole sodelujte pri oblikovanju načrtov za izvedbo učinkovitih preventivnih programov in aktivnosti ter dogovorite jasne in izvedljive postopke v primerih nasilja.

 

Maja Klančič, študentka psihologije

Viri:

Top anti-bullying tips – Tips for teachers and school staff. Pridobljeno s www.anti-bullyingalliance.org.uk.

Bullying prevention Tip sheet for Teachers. Pridobljeno s www.prevnet.ca.