Včasih se zgodi, da prekipevamo z energijo takrat, ko bi morali biti umirjeni in premišljeni (npr. smo zelo na trnih pred pisanjem preizkusa znanja) ali da po drugi strani, le s težavo najdemo energijo za naloge, ki jih moremo opraviti (npr. smo zaspani ter zdolgočaseni med šolskimi urami).
Na naš nivo energije vpliva veliko različnih dejavnikov – odvisen je od naše prehrane, spalnih navad, stresa, ki ga doživljamo, od tega koliko smo športno aktivni in še od mnogih drugih dejavnikov. Kljub temu, da na naš nivo energije vpliva mnogo različnih dejavnikov, lahko nanj načrtno vplivamo tudi mi sami.
Sposobnost uravnavanja našega nivoja energije pozitivno vpliva na naše dosežke in odnose. Pomaga nam tudi pri sledenju ciljem in premagovanju ovir. Pri tem je pomembno, da znamo prepoznati naš nivo energije – torej, da opazimo, če smo nemirni takrat, ko bi morali biti pozorni in osredotočeni (npr. pred testom) in da opazimo, če smo lenobni in nemotivirani takrat, ko bi morali prekipevati z energijo (npr. pred plesnim nastopom ali nogometno tekmo).
Ko prepoznamo neskladje med našim nivojem energije in energijo, ki jo zahteva aktivnost, naloga oz. dejavnost, ki jo opravljamo, lahko načrtno uporabimo naše telo in dražljaje z okolja, da si pomagamo uravnati in ustrezno prilagoditi naš nivo energije.
1. VIDNI DRAŽLJAJI
Kadar želimo zmanjšati naš nivo energije in se pomiriti, nam pri tem lahko pomagajo zatemnjene luči nevtralnih barv, majhno število vidnih dražljajev in urejen prostor okoli nas. Če pa želimo povečati naš nivo energije, pa lahko za to poskrbimo tako, da se obdamo z veliko različnimi vidnimi dražljaji in močno, dnevno svetlobo. Npr. pred spanjem poskrbimo, da je v sobi tema, zjutraj, ko pa se želimo zbuditi, pa razprimo zavese in pustimo dnevni svetlobi, da nas prebudi.
2. SLUŠNI DRAŽLJAJI
Uporabimo lahko tudi slušne dražljaje – npr. beli šum, umirjeno glasbo in ritmične zvoke za pomiritev in glasno glasbo s hitrim tempom za dvig energije. Če smo pred preverjanjem znanja na trnih, napeti in ne moremo umiriti svojih misli, si lahko predvajamo pomirjajočo glasbo (npr. zvok dežja ali tropskega gozda), in če smo pred treningom utrujeni, si lahko glasno predvajamo živahno glasbo s hitrim tempom in se tako aktiviramo.
3. VONJI
Tudi vonji nam lahko pomagajo uravnavati naš nivo energije. Vonji eteričnih olj nas tako pomirjajo, medtem ko nas močne vonjave prebudijo in aktivirajo (npr. izrazit parfum ali vonj kavnih zrn). Tako se lahko npr. pred obiskom zobozdravnika, zaradi katerega smo vznemirjeni in pod stresom umirimo tako, da naredimo par globokih vdihov in pri tem vonjamo eterična olja.
4. TELO IN GIBANJE
Za pomiritev ali aktivacijo lahko uporabimo tudi naše telo. Nežno ritmično zibanje (npr. na gugalniku) in ritmično premikanje (npr. hoja, odbijanje žoge od tal) nas pomirjata, medtem ko nas hitri, impulzivni in eksplozivni gibi aktivirajo in nas napolnijo z energijo (npr. šprinti, hitre igre z žogo, adrenalinske aktivnosti). Tako se lahko pred prvim zmenkom nekoliko pomiriš s tem, da se nekajkrat zazibaš na gugalnici, pred delanjem domače naloge po večerji, ko si že utrujen/-a, pa se lahko aktiviraš tako, da narediš nekaj hitrih in eksplozivnih poskokov.
Obstaja še mnogo več različnih načinov, kako se lahko z uporabo čutil in telesa pomiriš oziroma aktiviraš. Preizkusiš lahko tudi, kateri okusi te pomirjajo oziroma aktivirajo in kako nate vplivajo objemi ali dražljaji z različno temperaturo.
Predstavljene ideje za zmanjševanje nivoja energije lahko uporabiš tudi, ko se znajdeš v prepiru ali ko se razjeziš. S predvajanjem umirjene glasbe, kratkim sprehodom, vonjanjem eteričnih olj ali skodelico toplega čaja si lahko pomagaš pri tem, da se umiriš in da je tvoj odziv v konfliktni situaciji premišljen in nadzorovan.
Predstavila sem ti nekaj načinov, ki jih lahko preizkusiš. Seveda lahko uporabiš tudi kombinacijo različnih dražljajev in raziskuješ, kaj tebi pomaga se pomiriti oz. povišati nivo energije tako, da ta ustreza situaciji, v kateri si.
Predlagam ti, da za umiritev preiskušiš tudi vajo postopne mišične relaksacije, do katere lahko dostopaš na povezavi:
https://isainstitut.si/isa/wp-content/uploads/2020/04/Postopna-mišična-sprostitev-infografika.pdf.
Prispevek in grafiko je pripravila Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)
Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
VIR:
Auch, A. in Anonuevo, M. (b.d.). Activities for Self-Regulation. Pridobljeno s: https://makingsenseoftrauma.com/wp-content/uploads/2018/06/Activities-for-Self-Regulation.pdf
