[Avtorica: Urša Mele]
Si predstavljaš življenje brez spleta?
Najverjetneje ne, saj si z njim praktično odrasel/odrasla. Splet je postal pomemben del našega vsakdana preko katerega komuniciramo, iščemo informacije, objavljamo svoje spomine, ohranjamo kontakte z ljudmi po celem svetu in tako dalje. Zaradi vsega naštetega si večina nas najverjetneje življenja ne more več predstavljati brez uporabe spleta.
Splet nam omogoča veliko prijetnih in zabavnih dejavnosti, a na spletu se lahko dogaja tudi marsikaj manj prijetnega, saj splet omogoča enostavno, hitro in obsežno deljenje vsebin, njegovo rabo pa je težko nadzorovati. Tako se v zadnjem času veliko govori tudi o spletnem nasilju in »pasteh« interneta. Verjamem, da si o tem gotovo že kaj slišal/slišal ali prebral/prebrala, mogoče si bil/bila kdaj tudi priča spletnemu nasilju, ga izvajal/izvajala ali pa bil/bila v vlogi žrtve. Tudi, če ne, vseeno vabljen/vabljena, da si o tem kaj več prebereš.
Spletno nasilje se lahko dogaja tako fantom kot dekletom, vendar so dekleta pogosteje žrtve spletnega nasilja. Poznamo več oblik nasilja, med katerimi je velikokrat zanemarjeno nasilje zaradi spola. To nasilje je usmerjeno v osebo prav zaradi njenega spola. Nasilje zaradi spola se dogaja tudi na spletu, ker pa vsebine deljene na spletu ostanejo za vedno, so posledice spletnega nasilja lahko zelo dolgotrajne, žrtev pa ob tem dlje časa doživlja posledice nasilja, ki so lahko precej hude.
Ugotovljeno je, da so dekleta večkrat žrtve spletnega nasilja, in sicer se nasilje pri njih pojavlja v različnih oblikah. Tako so lahko žrtve nasilja zaradi spola, spolnega nasilja na spletu in intimno-partnerskega nasilja na spletu. Nasilje zaradi spola je močno povezano s »seksizmom«, ki je oblika nasilja, ki izhaja iz predsodkov o ženskem spolu, njegov namen pa je podrejanje žensk moškim. Seksistična sporočila pogosto zasledimo v obliki »hudomušnih memov«. Ker so tovrstna sporočila na spletu običajno izražena kot oblika »humorja«, so v večini družbeno sprejeta in niso kritizirana. Z družabnimi omrežji se tovrsten seksistični »humor« širi izredno hitro in doseže široko občinstvo. Seksističen humor je problematičen, saj širi in ohranja spolne stereotipe (kako družba dojema moške in ženske). Stereotipi vplivajo na naša pričakovanja o vedenju, razmišljanju in čustvenem odzivanju posamezne osebe.
Najverjetneje se zdaj sprašuješ, zakaj so stereotipi škodljivi oziroma problematični?
Iz stereotipov se lahko razvijejo predsodki (to so neutemeljena stališča o ljudeh in posameznih skupinah ljudi), ki so pogosti vzrok nasilju – tudi spletnemu. Zaradi predsodkov ima lahko neka oseba prepričanje, da je večvredna in ji zato pripada več pravic kot drugi skupini ljudi. To je zelo problematično mišljenje, saj lahko negativni predsodki vodijo do številnih nasilnih vedenj, usmerjenih proti drugim, s tem pa se kršijo osnovne človekove pravice. Zaradi spletnega nasilja ima lahko oseba, ki doživlja nasilje, težave s samopodobo, doživlja več stresa in občuti neprijetna čustva (na primer strah, občutke nemoči, jezo, žalost ipd.), ki se lahko čez čas razvijejo v dlje trajajoča neprijetna čustvena stanja, kot je na primer depresija.
Ne samo, da so dekleta pogosteje žrtve spletnega nasilja in nadlegovanja, glede na spol se razlikujemo tudi pri dojemanju spletnega nasilja. Fantje mu tako v večini ne pripisujejo večjega pomena, saj ga pogosto razumejo kot zabavo in zbadanje, medtem ko lahko dekleta spletno nasilje dojemajo precej bolj resno in ob njem doživljajo večje čustvene težave.
In kako ravnati?
Zelo pomembno je, da se kot uporabniki spleta zavedamo, da je tudi na spletu potrebno upoštevati in spoštovati pravice drugih ljudi, saj so te enake pravicam, ki jih imamo »offline« – v vsakdanjem življenju. Na spletu lahko kaj hitro pozabimo, da so ljudje, s katerimi se pogovarjamo, resnični ljudje. Preden nekaj natipkamo, se zato ustavimo in premislimo – je to tisto, kar bi izrekli osebi, tudi če bi ta sedela poleg nas? Pomembno je, da tudi, ko smo v navalu čustev, ki niso prijetna (kot na primer močna jeza in žalost), še vedno razmislimo o posledicah, do katerih lahko privedejo naše besede. Spoštovanje drugih (tudi njihove zasebnosti in intimnosti), je ključno pravilo tudi pri vedenju na spletu.
Za trenutek se postavi v vlogo osebe, ki doživlja spletno nasilje. Pomisli, kako bi se ti počutil/počutila na njenem mestu?
Najverjetneje ne preveč dobro, kajne? Tako kot se sami ne želimo znajti v vlogi žrtve, tako tudi poskrbimo, da se v tej vlogi ne bodo znašli drugi – naši prijatelji/prijateljice, sošolci/sošolke, znanci/znanke …
Zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da ima spletno nasilje običajno veliko prič, te pa v večini primerov ne naredijo ničesar, saj se ne želijo vplesti v nastalo situacijo. Tako je pomembno, da se v primeru spletnega nasilja pogovoriš tudi z odraslo osebo (bodisi s starši, učitelji/učiteljicami, zaposlenimi v šolski svetovalni službi …), ki ji zaupaš, saj ti bo pomagala in svetovala pri tem, kaj lahko v dani situaciji storiš.
Vabimo te, da si ogledaš infografiko o spletnem nasilju zaradi spola.
Avtorica: Urša Mele, dipl. biopsih. (UN), študentka magistrskega študija Uporabne psihologije
Literatura:
Drakett, J., Rickett, B., Day, K. in Milnes, K. (2018). Old jokes, new media – Online sexism and constructions of gender in Internet memes. Feminism & Psychology, 28 (1), 109-127.
Felmlee, D., Rodis, P. I. in Zhang, A. (2019). Sexist Slurs: Reinforcing Feminine Stereotypes Online. Department of Sociology and Criminology, Pennsylvania State University. https://doi.org/10.1007/s11199-019-01095-z
Johnson, M. (2016). Bridging the Gap: Empowering Digital Citizens to Build Positive Online Communities. Media and information literacy: Reinforcing Human Rights, Countering Radicalization and Extremism, 84-94.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (2019). ODKLIKNI! Ustavimo spletno nasilje nad ženskami in dekleti: Priročnik za strokovnjakinje in strokovnjake, ki delajo z mladimi. Dostopno s https://safe.si/sites/default/files/odklikni_prirocnik_za-mladinsko_stroko_2019.pdf
Siddiqi, N., Bains, A., Mushtaq, A. in Aleem, S. (2018). Analysing Threads of Sexism in New Age Humour: A Content Analysis of Internet Memes. Indian journal of social research, 59 (3), 355-367.
Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
