Danes so otroci izpostavljeni različnim oblikam medijev in prek njih raznovrstnim vsebinam in interakcijam. Rezultati različnih študij govorijo o neželenih učinkih (tvegano spolno vedenje, agresivno vedenje, tveganja za razvoj odvisnosti od zaslonov, motnje hranjenja, motnje spanja, nezadovoljstvo s telesnim videzom, nizka samopodoba, izkušnje nasilja ipd.), ki jih imajo lahko mediji na dobro počutje in zdravje otrok.
Da bi lahko otroci varno in odgovorno spremljali ter uporabljali medije in da ne bi bili mediji tisti, ki nadzorujejo to, kar vidijo, slišijo in razumejo otroci, je nujno, da jim na različne načine pomagamo razviti in krepiti medijsko pismenost. Z razvojem medijske pismenosti lahko otroci bolje obvladujejo vpliv, ki jih imajo mediji na njihovo doživljanje, delovanje, življenje. Bolje lahko poznajo in se zavedajo zakonitosti delovanja medijev. Ko otroci razumejo motive za medijsko vsebino, je manj verjetno, da bodo nanje vplivala negativna ali škodljiva sporočila in so bolj sposobni sprejemati premišljene odločitve o tem, kaj uporabljajo ter delijo na spletu. Medijska pismenost je tako tudi pomemben varovalni dejavnik proti spletnemu nasilju.
Medijska pismenost torej omogoča otrokom, da varneje in samozavestneje »krmarijo« v digitalnem svetu. Te veščine jim lahko pomagajo ublažiti občutke neustreznosti in tesnobe, ki jih lahko imajo zaradi primerjanja sebe z idealiziranimi podobami in življenjskimi slogi, predstavljenimi v medijih. Vse to prispeva k njihovemu splošnemu dobremu počutju in duševnemu zdravju.
