Klike in odnosno nasilje med dekleti – kaj lahko storimo?

Otroci ne doživljajo le fizičnega ali psihičnega nasilja.

 

Prav tako pogosto in enako boleče je odnosno nasilje: izključevanje, širjenje govoric, prigovarjanje drugim, naj škodujejo nekomu, izogibanje, ignoriranje, zavračanje …

 

Odnosno nasilje je ena izmed oblik medvrstniškega nasilja, ki se, za razliko od fizičnega in besednega nasilja, pogosteje pojavlja med dekleti.

 

Od ostalih oblik nasilja se razlikuje po tem, da je pogosto skrito očem odraslih, saj poteka med dekleti, ki naj bi bile prijateljice. Obstaja več vedenj, ki so značilna za odnosno nasilje:

 

• izločanje iz skupine prijateljev in ostalih skupin, s katerimi se nekdo druži;
• opravljanje in govorice, s katerimi se širijo informacije, zgodbice ali druge podrobnosti o nekom za njegovim hrbtom;
• zlobna pisma, ignoriranje, zavijanje z očmi, draženje;
• grožnje, da bodo izdane skrivnosti nekoga.
• …

 

Čeprav lahko do odnosnega nasilja pride v katerikoli skupini, je to še pogosteje v tistih, ki imajo značilnosti klike.

 

 

Kakšne so razlike med skupinami prijateljev in klikami

 

Otroci se večinoma družijo zaradi interesov, ki so jim skupni. Nekatere skupine prijateljev so odprte in z veseljem medse sprejmejo še koga, prav tako dopuščajo možnost, da se člani skupine družijo še z drugimi otroki.

 

V nekaterih so pravila veliko bolj stroga. Otroci v teh skupinah jasno pokažejo, da se jim ne more prav vsakdo priključiti. Značilno je tudi, da člani klike počnejo vse stvari skupaj, ni prehajanja med skupinami.

 

Če lahko za skupine prijateljev rečemo, da jih družijo skupni interesi, prepričanja, vrednote, je za klike značilna želja po ohranjanju statusa in priljubljenosti. Člani klike pogosto želijo dajati vtis, da so boljši od drugih in da ima njihova klika višji status kot ostale klike ali skupine prijateljev.

 

Za ohranjanje položaja uporabljajo svojo moč tako, da izključujejo druge, so do njih nesramni ali pa jih poskušajo spremeniti, denimo njihov način oblačenja ali poslušanja glasbe. Včasih se zgodi, da to preraste v nasilje do tistih, ki se drugače vedejo ali se od članov skupine razlikujejo po zunanjem videzu.

 

V skupini tesnih prijateljev je lahko posameznik takšen, kot je v resnici, ne da bi ga skrbelo, kaj si bodo drugi mislili o njem. V skupini, ki ima značilnosti klike, posameznik včasih skriva svoje vedenje, misli ali občutke, da se drugi ne bi norčevali iz njega. Od članov klike se pričakuje, da bodo ravnali v skladu z določenimi merili, medtem ko skupina pravih prijateljev spoštuje razlike, ki so med njimi.

 

 

Lažen občutek varnosti

 

Pripadnost kliki lahko sicer vsaj na začetku daje nek lažni občutek varnosti in moči ali vsaj prepričanje, da je bolje biti vključen nekam kot pa izključen, a se pogosto zgodi, da po določenem času otrok začne čutiti preveč pritiskov in se zavedati številnih pravil znotraj klike, ki ga omejujejo. Spraševati se začne, kaj se bo zgodilo, če ne bo več priljubljen in če ga bodo izločili iz klike. Ugotavljati lahko začne, da pravi prijatelji ne bi bili tako gospodovalni in zahtevni.

 

Klike privlačijo, saj dajo možnost, da otrok v njih izživi različne vloge – priložnost dobijo tisti, ki želijo imeti nadzor in tudi tisti, ki so radi nekomu podrejeni in se počutijo varno v okolju, kjer so določena stroga pravila, saj je po navadi jasno, kaj moraš storiti, da ostaneš član klike.

 

Manj pa so jasna pravila, kako v kliko priti. Deklica, ki je priljubljena, je lahko, denimo, grožnja tistim, ki vodijo kliko, zato je ne spustijo zraven ali celo povabijo njeno prijateljico, da se jim pridruži.

 

Dinamika v klikah je prav tako lahko skrb vzbujajoča, saj zvestoba vodij po navadi ni povezana s toplimi odnosi med prijatelji, temveč se vezi ohranjajo predvsem z motivom po ohranjanju pozicije v skupini.

 

Otroci se lahko pod okriljem klike vedejo drugače, kot bi se sicer. Pogosto delajo stvari, ki jih delajo drugi, tudi če se z njimi ne strinjajo, ne zdijo se jim pravilne ali se zaradi njih celo slabo počutijo.

 

To kaže, da nihče v kliki pravzaprav v resnici nima občutka varnosti, ki naj bi ga pripadnost skupini prinašala. Položaj ohranjajo s tem, da ponižujejo druge, jih opravljajo, sprožajo govorice in manipulirajo s situacijami.

 

 

Dekliške in fantovske klike

 

Obstajajo tako dekliške kot fantovske klike, a se v tem prispevku osredotočamo na tiste, ki jih tvorijo deklice.

 

Raziskave namreč kažejo, da je pri fantovskih klikah bolj pogosto fizično nasilje, ki je bolj opazno navzven, medtem ko je nasilje pri dekliških klikah lahko povsem prikrito, a pušča hude čustvene posledice na žrtvah tega nasilja.

 

Zakaj nastanejo klike

 

Nagnjenost k pripadnosti nekemu krogu ljudi, ki lahko postane tudi t. i. klika, je prirojena, in se začne zelo zgodaj. Ta želja je evolucijsko pogojena, saj je imel posameznik več možnosti za preživetje, če je pripadal skupini.

 

Tako lahko že v obdobju malčka opažamo otroke, ki posnemajo vedenje vrstnikov, da ne bi bili izločeni. Kmalu zatem lahko otrok pove, s kom v skupini je najbolj povezan oziroma si je najbliže. To stori zaradi želje, da bi nekomu nekaj pomenili, kar vpliva na občutek samozavesti in občutek pripadnosti. Zato je zelo boleče, če si iz skupine izločen.

 

V skupinah praviloma nekdo prevzame vlogo vodje – ta je lahko pozitivna – otrok je prijeten in v njegovi družbi je zabavno, lahko pa je tudi negativna – otrok je sovražen in manipulira z drugimi – tako znotraj kot zunaj skupine.

 

Kdaj se klike začnejo oblikovati

 

Če se je nekoč odnosno nasilje pojavljalo kasneje, danes velja, da se vedenja, ki jih lahko označimo kot takšno obliko nasilja, pojavljajo že zelo zgodaj – deklice izključujejo, izločajo, širijo govorice ali celo objavljajo laži na spletu že v prvih razredih osnovne šole.

 

Razlog je lahko to, da otroci preživljajo veliko časa z vrstniki že v zgodnjih letih, od vrtca dalje. Tesna skupina prijateljev jim daje občutek pripadnosti, samozavesti, položaja in samozaupanja ter je lahko nadomestek za družino.

 

Pri tej starosti otroci še nimajo razvitih socialnih spretnosti ali zrelosti, da bi razumeli, kako njihovo vedenje škodljivo vpliva na druge in kako naj se vedejo, da bi se to spremenilo.

 

Problematika klik in odnosnega nasilja v šolskem okolju

 

Odnosno nasilje je v šoli težko opazno – medtem ko fantje večkrat izvajajo fizično nasilje, ki je dobro opazno navzven, lahko odnosno nasilje med dekleti ostane skrito pred očmi učitelja ali drugimi odraslimi na šoli. Dekleta lahko namreč le s pogledom ali neslišnim šepetom povzročijo spremembo v razmerju moči.

 

Razlogov, zakaj učitelji in drugi odrasli na šoli ne ukrepajo, je lahko več. Nekateri odrasli so prepričani, da so prepiri med dekleti nekaj povsem normalnega, celo nujna faza v njihovem razvoju, nekaj, kar jih bo pripravilo na nadaljnje življenje.

 

Vendar so takšna prepričanja zmotna, saj dekleta ob tem lahko doživljajo hude čustvene bolečine. Eden od razlogov je lahko tudi preobremenjenost učiteljev – zaznavanje nasilja v razredu od njih zahteva dodatno pozornost, pri čemer je njihova naloga lažja, če opomnijo učence ob fizičnem nasilju, kot pa če morajo odkrivati zapletene škodljive odnose med dekleti.

 

Čeprav ima mnogo šol načelo ničelne tolerance do nasilja, je odnosno nasilje med dekleti vseeno problem, ker se pravila, vezana na preprečevanje nasilja, pogosto nanašajo na fizično nasilje, vidiki odnosnega nasilja, predvsem med dekleti, pa so zanemarjeni.

 

 

Kako pomagati?

 

Učitelji in starši

 

• »Razmišljanje s svojo glavo«: Z dekleti, ki so v kliki v podrejenem položaju, se je treba pogovarjati o tem, da jim ni potrebno le slepo slediti zahtevam vodje klike, ki za utrjevanje svojega položaja pogosto uporablja manipulacijo.
• Spodbujanje empatije: Dekleta, ki vodijo kliko, je dobro pogosto spraševati, kako se ob določenem ravnanju počutijo njene prijateljice. Spomniti jih je treba na to, kako se počutijo, če njih nekdo prizadene ali jih izključi iz neke dejavnosti ter jih spodbuditi, da si predstavljajo, kako je biti v tej vlogi.
• Pogovor ali igra vlog o možnih scenarijih: Pri mlajših deklicah lahko odigramo, pri starejših pa se pogovorimo o možnih situacijah, ki bi se lahko zgodile in o tem, kako naj se nanje odzovejo (npr. pogovor o tem, h komu od ostalih sošolcev lahko pristopijo, če jih nekdo izloči iz skupine oziroma klike).

 

Upreti se je treba želji, da pokažemo ogorčenost glede vedenja članov klike in se vzdržati obsojanja in negativnih opazk na račun otrok, ki povzročajo težave, saj na tak način dajemo otroku slab zgled ter hkrati otežimo možnost sprave.

 

Starši

 

Starši so pomemben zgled dekletom, kako naj se vedejo in kako naj ravnajo z drugimi – tako, kot se sami vedejo do družinskih članov in ljudi okoli sebe, se bodo vedla tudi dekleta.

 

Če denimo slišijo, da starši nekoga opravljajo, je večja verjetnost, da bodo tudi same opravljale druge. Če je v družini poudarjen pomen videza, denarja ali tekmovalnosti, bodo temu v svoji družbi tudi same namenile več pozornosti.

 

V širšem smislu je družba postavila okvire sprejemljivega vedenja za deklice – medtem ko je pri fantih izražanje jeze dokaj sprejemljivo, se dekleta že zelo zgodaj naučijo, da je zanje bolj primerno, da so prijazne in potlačijo jezo, saj njihovo neprimerno/agresivno vedenje pri starših ali učiteljih prej izzove neodobravanje, kot če se takšno vedenje pojavi pri fantih.

 

Tako se dekleta v otroštvu ne naučijo dobro ravnati s čustvi frustracije, ljubosumja ali jeze. Naučijo se torej biti prijazne navzven, hkrati pa poiščejo prikrite načine za sproščanje svoje jeze in frustracije.

 

Če starši ugotovijo, da je njihova hči tarča odnosnega nasilja ali da sama izvaja to obliko nasilja, se morajo na to odzvati. Ni priporočljivo, da posegajo v situacijo, temveč lahko pomagajo tako, da ponudijo podporo in vodijo deklico pri samostojnem reševanju težav.

 

Lahko se zgodi, da otrokovih težav, ki jih doživlja v svoji skupini prijateljev, starši ne jemljejo dovolj resno, v ozadju pa se zanašajo na prepričanje, da so to izkušnje, ki jih mora vsak doživeti in preživeti.

 

A takšno razmišljanje otroku ni v pomoč – pomembno je, da njegove občutke vzamejo resno. Otroka morajo dnevno spodbujati, da jim pove, kako se počuti in kaj se mu je v šoli dogajalo ter pokazati razumevanje za vse, kar jim pove.

 

Kaj še lahko naredijo starši

 

• Spodbujanje pozitivne samopodobe: Tako dekleta, ki so vodje klik, kot tudi njihove tarče, imajo lahko težave na področju samopodobe, zato je dobro izrabiti vsako priložnost, da s svojimi izjavami starši pomagajo njihovo samopodobo izboljšati.
• Pri tem se je potrebno izogibati pohvalam glede zunanjega videza ter se osredotočiti na značaj, na dosežene cilje ali na trud pri opravljanju neke naloge. Izpostavljati je treba njena močna področja in opozarjati na vse, kar zmore.
• Pogovor in razlaga: Dobro je, da starši deklicam razložijo, kaj sploh pomeni opravljanje, draženje, javno poniževanje, izločevanje, klike in spletno nasilje. To je priporočljivo tudi, če otrok še nima svojega telefona. Čeprav se starši tej temi včasih raje izogibajo, da svojim otrokom ne bi povzročali skrbi, je povsem mogoče, da deklice že na tej točki skrbi, kaj se jim utegne zgoditi. Vedenja, ki jih lahko povežemo z odnosnim nasiljem, namreč ves čas opazujejo okoli sebe, če se ne dogaja ravno njim. Dobro je, da razložimo tudi, kako pomembno je, da znamo na problem, ki se pojavi, pogledati tudi s prijateljičinega zornega kota in prevzeti svoj del odgovornosti za konflikt.
• Iskanje prijateljev: Starši lahko deklice spodbujajo, da si poiščejo nove prijatelje zunaj klike – lahko preko interesnih dejavnosti ali pa tako, da organizirajo druženje v domačem okolju s tistimi otroki, ki jih še ne poznajo dobro, a bi morda lahko postali prijatelji.
• Starši lahko pomagajo tudi s konkretnimi nasveti, kako se odzvati v situaciji odnosnega nasilja: glede na to, da nekatera dekleta lahko hitro ugotovijo, koga lahko nadzorujejo in s kom lahko manipulirajo, je pomembno, da se dekle zaveda, da mora v situacijah odnosnega nasilja ostati nasmejana in samozavestna. Izogibati se mora, da bi navzven kazala svojo vznemirjenost, negotovost ali poraženost. Pomembno vlogo ima tudi pokončna drža, močan glas in očesni kontakt – cilj takšnega vedenja je, da se dekle brani na spoštljiv način, namesto da bi vračala na enak, agresiven način. Če se ne more mirno odzvati, je bolje, da se vzdrži komentarjev in odide stran. Pomembno vlogo imajo tudi dekleta, ki le opazujejo neprimerno vedenje med dekleti – če se ne postavi na stran žrtve oziroma če ostane tiho, potem s tem sporoča, da je takšno vedenje sprejemljivo. Tudi v tem primeru velja, da je bolje, da odide stran, če ne ve, kaj bi, ali nima poguma, da bi kaj rekla – s tem izvajalke nasilja izgubijo nekaj moči.
• Poleg tega se mora opazovalka zavedati, da je treba o takšnem vedenju med dekleti obvestiti odrasle, ki lahko pomagajo. Starši žrtev in opazovalk morajo dati jasno vedeti, da jim bodo stali ob strani in sodelovali s šolo, da se bo takšno nasilje prenehalo.
• Odnosno nasilje na spletu: Če se nasilje odvija na spletu, morajo starši skrbno spremljati uporabo telefonov in računalnika, a prepoved uporabe naprav ni priporočljiva – dobro pa je usmeriti pozornost stran od socialnih omrežij in se osredotočiti na druge stvari, ki jih otrok rad počne poleg šole.
• Pomoč učitelja: Starši lahko za pomoč prosijo učitelje – usmerijo njihovo pozornost na to, kaj se med dekleti dogaja. Učitelj lahko pomaga tudi na novo sestaviti skupine v razredu, da učenci zadolžitve za šolo (plakati, seminarske naloge, poskusi) opravljajo v drugačnih skupinah kot sicer, saj tudi s tem pomaga sklepati nova prijateljstva zunaj klik.
• Pomoč drugih institucij: staršem naj ne bo neprijetno poiskati pomoči tudi drugje, če se jim zdi, da sami ne bodo zmogli rešiti težav.

 

Še posebej pomembno pa je, da si starši vzamejo čas za povezovanje s hčerko, ne glede na starost, in ji posvetijo popolno pozornost, ko želi kaj povedati.

 

Podpreti jo morajo, ko doživlja vzpone in padce.

 

Tako starši izkazujejo vedenje, ki je pomembno v prijateljskih odnosih.

 

Slovarček

 

Klika je navadno manjša skupina ljudi v kaki skupnosti, ki se hoče okoristiti, uveljaviti na škodo drugih.

 

Dodatna literatura

 

Broadwell Laura: All About Cliques (https://www.parents.com/kids/development/friends/all-about-cliques/)

 

Chatel Amanda: The Science Of Cliques: Why Some Schools Have Mean Girls (https://www.yourtango.com/2014237835/will-your-children-cliques-why-schools-have-mean-girls)

 

Cliques (https://www.girlshealth.gov/bullying/whatis/cliques.html)

 

DiPrete John: Girl Cliques: 8 Labels Teens Should Avoid (https://psychcentral.com/blog/girl-cliques-8-labels-teens-should-avoid/)

 

Friedman Lisa: 6 Things Everyone Needs to Know About Girls and Cliques (https://www.realsimple.com/work-life/family/kids-parenting/things-everyone-needs-to-know-about-girls-cliques)

 

Girls guide to end bullying (http://girlsguidetoendbullying.org/Relational_RecognizeBullying.html)

 

Gordon Sherri: A Clique or Friends? How to Tell the Difference (https://www.verywellfamily.com/a-clique-or-friends-how-to-tell-the-difference-460637); 9 Things You Need to Tell Your Daughter About Mean Girls (https://www.verywellfamily.com/how-to-cope-with-mean-girls-460678)

 

Health Guide: Dealing with cliques (https://youngwomenshealth.org/2013/05/23/cliques/)

 

Hoffses Kathryn: Coping with cliques (https://kidshealth.org/en/teens/cliques.html); How Cliques Make Kids Feel Left Out(https://kidshealth.org/en/kids/clique.html)

 

Newman Susan: This Is Why Today’s Mean Girls Are Younger Than Ever (https://www.psychologytoday.com/intl/blog/singletons/201801/is-why-todays-mean-girls-are-younger-ever)

 

 

***

 

Asistentka dr. Tina Pirc z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je sodelavka ISA instituta.