Otroci so dovzetni za stvari, ki se dogajajo, četudi jim o njih ne povemo odrasli. Otroci lahko o vojni v Ukrajini slišijo med pogovorom odraslih ali pa vidijo fotografije in posnetke na televiziji.
Pomembno je, da se z otroki pogovorimo o tem, kar se dogaja, saj si otroci sicer situacijo interpretirajo sami na podlagi omejene količine informacij, ki jih imajo na voljo ter na podlagi njihove domišljije. Informacije, ki jih imajo na voljo pogosto izhajajo npr. iz računalniških iger ali filmov, kjer je lahko vojna predstavljena kot takojšnje opustošenje celotnega sveta in boj proti različnim pošastim. Tako si otroci lahko spletejo zgodbo, ki je še bolj grozovita in strašljiva od resnične.
Otrok tako ne bomo zaščitili s tem, da jim o dogajanju ne povemo, saj bodo informacije o vojni na takšen ali drugačen način prišle do njih. Ker pa si jih najverjetneje ne bodo znali ustrezno pojasniti, bodo lahko zanje vir skrbi, strahu ali stresa. Otroke lahko zaščitimo tako, da se o dogajanju pogovorimo z njimi na njihovi starosti primeren način.
Tako poskrbimo, da otroci dobijo prave informacije o dogajanju, hkrati pa lahko tako preverimo tudi, kaj otroke skrbi, česa se bojijo. Tovrsten pogovor predstavlja tudi izhodišče za spreminjanje napačnih predstav otrok, ki jih lahko strašijo. Prav tako z njim otrokom pokažemo, da se lahko na nas obrnejo, če česa ne razumejo in potrebujejo več razlage ali če so v stiski in potrebujejo podporo.
Rečemo lahko: “To, kar vidiš na televiziji je vojna, v kateri se dve državi kregata za ozemlje. Vojne so slaba stvar, ki ljudi zelo prizadenejo, a ta vojna poteka daleč od nas, mi smo na varnem.”
Lahko se zgodi, da vas bodo otroci spraševali po stvareh o dogajanju, ki jih morda sami ne veste. V tem primeru je dobro, če jim odkrito poveste, da tega ne veste, a da se lahko pozanimate, če otroke to zanima. Na tak način otrokom pokažete, da nihče, tudi vi ne, ni vseveden, a da do informacij lahko vseeno dostopamo in jih poiščemo.
Bodite pozorni tudi na to, kaj se pogovarjate o vojni v prisotnosti otrok. Svoje čustvene stiske ne razrešujte v pogovoru z otroki. O svojih čustvih, skrbeh se pogovorite z drugimi odraslimi. Vi ste tisti, ki morate biti na voljo za čustveno podporo otroku.
Prav tako je pomembno, da ohranjate ritem in navade, ki so doma, v šoli ali v vrtcu veljala pred vojno v Ukrajini. To je pomembno, ker z vzdrževanjem ritma, navadami in rituali v življenje otrok vnašamo strukturo, ki je v stresnih situacijah še toliko bolj pomembna, saj nudi občutek varnosti.
Otrok ne moremo zavarovati pred dogajanjem v svetu tako, da jim o njem ne povemo. Otroci so namreč zelo dovzetni in občutljivi za spremembe in bodo kmalu opazili, da se nekaj dogaja. Če se z njimi ne pogovorimo, kaj se dogaja, bodo s svojo stisko in precej verjetno tudi napačnimi zaključki in prepričanji ostali sami.
Prispevek je pripravila: Anja Marinšek, dipl. psih. (UN)
Prispevek je nastal v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
