Staršem je praviloma zelo težko slišati, da je bil njihov otrok udeležen v dogodku medvrstniškega nasilja. Še težje je, ko ugotovijo, da je izvajal nasilje nad vrstnikom. Večina staršev je do svojih otrok zaščitniška in se v tovrstnih situacijah pogosto odzove z zanikanjem (»Moj otrok pa že ni nasilen.«). Odziv je razumljiv, vendar pa zanikanje praviloma ne vodi do rešitev problema.
Kaj storiti, če ugotovite, da vaš otrok ustrahuje druge/izvaja nasilje nad vrstniki?
Če se ob takšni informaciji razburite, je pomembno, da se najprej umirite. Razburjeni in včasih celo preplavljeni z močnimi čustvi, se praviloma težje odzovemo na ustrezen način. Nato pridobite več informacij o tem, kaj se je zgodilo. Povežite se z zaposlenimi v šoli, še posebej, če je do nasilja prišlo v šoli ali so bili v dogodku oziroma dogajanju udeleženi otroci iz šole.
- Pogovorite se z otrokom
Z otrokom se odprto pogovorite na miren in ne obsojajoč način. Vprašajte ga, da vam pove svojo »plat zgodbe«: kaj se je zgodilo in zakaj se je vedel na določen način. Skušajte biti dober poslušalec. Postavljajte vprašanja, ki bodo otroku pomagala razumeti, kako je njegovo vedenje vplivalo na druge. Pomembno je, da otrok od vas dobi sporočilo, da nasilje nikoli ni pravi način ravnanja v medosebnih odnosih. Kot starš imate namreč ključno vlogo pri tem, da pomagate otroku prepoznati škodo, ki jo je povzročil in ga spodbuditi k spremembi vedenja. Poudarite, da je pomembno, da se do vseh ljudi vede spoštljivo.
Včasih otroci ne prepoznajo svojega vedenja kot nasilja. Lahko ga zaznavajo samo kot »hec« in se ne zavedajo škode, ki jo s tem povzročajo vrstniku. V tem primeru je vaša naloga, da pomagate otroku razumeti, kaj medvrstniško nasilje je in poudarite negativne posledice takšnega ravnanja.
- Odkrijte razlog za nasilje
Z odprtim, ne obtožujočim pogovorom skušajte ugotoviti, zakaj se vaš otrok vede na način, s katerim škoduje drugim vrstnikom. Vprašajte ga, kako se počuti. Morda je tudi on sam bil žrtev nasilja ali pa je podlegel vrstniškemu pritisku s strani drugih učencev, ki izvajajo nasilje.
- Osredotočite se na posledice
Otroku pomagajte razumeti, da je on sam odgovoren za svoja dejanja. Če se je vedel na nedovoljen način bodo temu sledile posledice tudi zanj. Oblikujte jasna in stabilna pravila s posledicami, ki obveljajo v primeru ponovnega nasilja nad vrstniki. Ta lahko zajemajo otroku pomembne dejavnosti ali privilegije. Prav tako skušajte nasilno vedenje obrniti v učno situacijo. To lahko storite tako, da z otrokom razglabljate o pozitivnih načinih reševanja določene situacije v prihodnosti. Otrokov uvid v dejanje lahko dosežete tudi tako, da naj napiše zgodbico o tem, kako bi se on počutil, če bi bil žrtev takega vedenja.
- Bodite proaktivni
Skušajte sodelovati s šolo in pokažite, da si želite spremeniti situacijo. Velikokrat se starši počutijo obsojane s strani drugih staršev ali učiteljev. Zavedajte se, da to, da je otrok izvajal nasilje, ne pomeni, da ste slab starš. Vzgajanje otrok je težka naloga in prositi za pomoč ne pomeni neuspeha.
- Razvijajte socialno-čustvene kompetence
Velikokrat se pri otrocih, ki izvajajo nasilje, kaže primanjkljaj na področju socialnih spretnosti. Torej imajo težave s pristopom k vrstnikom, postavljanjem v kožo druge osebe, prevzemanjem krivde in odgovornosti ter ustrezno interpretacijo izjav/mimike drugih, kadar gre nekaj narobe. Krepite otroka s sposobnostmi reševanja konfliktov in obvladovanja težkih situacij. Učenje socialnih in čustvenih veščin vključuje razvoj samozavedanja, samoobvladovanja, odgovornega odločanja, prilagajanja ipd. Poiščite obšolske aktivnosti ali delavnice, ki krepijo te sposobnosti. S tem boste otroku pomagali usvojiti kompetence, ki so potrebne za življenje. Med te sodijo trening komunikacijskih veščin, trening asertivnosti, trening reševanja konfliktov, trening socialnih veščin ipd.
- Opazujte okoliščine
Vzrok nasilnega vedenja ali ustrahovanja se lahko skriva tudi v otrokovi skupini prijateljev. Ta ima lahko negativen vpliv nanj in ga vodi do različnih negativnih vedenj. Bodite pozorni s kom otrok preživlja čas in kako. Otroci včasih posnemajo obnašanje bližnjih oseb. To je še posebej pogosto pri verbalnem nasilju. Bodite pozorni tudi na to, kakšen vzgled ste otroku, z načinom pogovarjanja in reševanja konfliktov.
Pri delu z otrokom, ki kaže vzorce nasilnega vedenja, je potrebno upoštevati, da je lahko v ozadju skrita jeza. Seveda je jeza eno izmed normalnih čustev, vendar se je nanjo treba znati konstruktivno odzvati in obvladati željo po agresivnosti. Ključni cilj je, da otroku pomagate naučiti se sprejemljivega, nenasilnega izražanja jeze.
- Pohvalite pozitivno vedenje
Opazovanje otrokovega obnašanja ni pomembno le za to, da zaznamo ali se je neprimerno vedel. Ključno je tudi zaradi tega, da mu lahko podamo pozitivno povratno informacijo, ko opazimo primerno, pozitivno vedenje. Kadar otrok reši konflikt na primeren način ali konstruktivno izrazi jezo, ga pohvalimo. Pri tem otroku jasno in specifično povemo, kaj je naredil prav ter zakaj je bilo to vedenje ustrezno. Pohvala mora biti takojšnja in konstantna. Tako je običajno tudi zelo učinkovita.
Ne pozabite, da niste edini starš, ki se sooča z medvrstniškim nasiljem pri otroku. Pomembno je, da nasilja ne ignorirate in se nanj čim hitreje primerno odzovete. Povežite se s šolo, otroku pomagajte in mu postanite vzgled nenasilne avtoritete v varnem okolju.
Jana Vrbančič, študentka psihologije
Uporabljeni viri:
My child has been acused of bullying. Pridobljeno s strani: https://www.anti-bullyingalliance.org.uk/tools-information/advice-parents
What if your child is the one showing bullying behavior? Pridobljeno s strani: http://www.pacer.org/parent/php/PHP-c109.pdf
