Instagram, Snapchat, Facebook … Družbenim omrežjem se v vsakdanjem življenju težko izognemo. Če sami nismo aktivni uporabniki vsaj enega izmed njih, pa smo z njimi posredno – preko pogovorov z drugimi ali preko različnih medijev – v stiku.
Slovenska raziskava, ki so jo na večjem številu osnovnošolcev zadnje triade in dijakov izvedli v lanskem letu, je pokazala, da od 70 do 90 odstotkov učencev in dijakov mesečno uporablja Instagram, Snapchat in Facebook, skoraj vsi (97 %) pa uporabljajo YouTube.
Gre torej za omrežja, ki krojijo vsakdanjik mladih, zato se je vredno ukvarjati tudi s kakovostjo izkušnje, ki jo mladi z uporabo teh omrežij dobijo.
Pri spodbujanju pozitivnega odnosa mladih do družbenih omrežij se lahko usmerimo na dve področji: kako krepiti zdravo uporabo omrežij in graditi socialne mreže/pozitivne izkušnje zunaj spleta.
Družbena omrežja naj nas napajajo, ne izpraznjujejo
Ideja, ki naj postane tako naša mantra kot mantra mladih. Cilj bolj zdrave uporabe družbenih omrežij je, da se, potem ko zapremo aplikacijo ali spletno stran, počutimo pozitivne in povezane z drugimi. Če se namesto tega počutimo utrujeni, žalostni ali nezadovoljni s svojim življenjem, je čas, da svoje navade prevetrimo (oziroma k spremembi uporabe usmerimo tudi mlade).
S svojim vedenjem smo lahko zgled mladim. Kako?
- Ozaveščajte mlade, da družbena omrežja izkrivljeno prikazujejo življenja drugih. Objave so večinoma namenjene prikazovanju pozitivnih in izjemnih utrinkov, zaradi česar se lahko zdi, da imajo drugi popolno življenje brez turbulenc. Seveda ni tako; slabi trenutki in monotonost vsakdanjika samo redkeje najdejo pot do objave.
- Družbena omrežja uporabljajte z namenom ter aktivno. Razmislite o svojih razlogih za uporabo teh omrežij – je to ohranjanje stikov z drugimi, branje novic, gledanje videov, ki vas spravijo v dobro voljo? Ko boste naslednjič odprli družbeno omrežje, naj bo vaša uporaba ciljno usmerjena. Raziskave med drugim kažejo, da na naše duševno zdravje slabše vpliva pasivna kot aktivna uporaba družbenih omrežij. Več časa namenite vzpostavljanju pozitivnega dialoga z drugimi in deljenju kakovostnih vsebin.
- Prečistite seznam oseb in vsebin, ki jim sledite. Večkrat letno (najbolje pa kar sproti) preglejte, koga na družbenih omrežjih spremljate. Vam vsebine, ki jih ta oseba ali stran objavlja, prinašajo nekaj pozitivnega? Vas motivirajo, spravijo v dobro voljo? Če temu ne morete pritrditi, je bolje, da se od njih digitalno poslovite, in to brez slabe vesti.
- Prečistite aplikacije ali omrežja, ki jih uporabljate. Enako kot pri osebah in straneh se je tudi pri aplikacijah, ki jih uporabljate, dobro vprašati, ali vam na splošno prinašajo nekaj pozitivnega ali pa vam služijo samo za zapravljanje časa. Če v njih ne morete najti dodane vrednosti za življenje, jih najverjetneje ne potrebujete. Držite se načela »manj je več«.
- Omejite uporabo družbenih omrežij. Načrtujte del dneva, ki ga boste namenili spremljanju družbenih omrežij, in ta čas čim bolje izkoristite. V vmesnem času izklopite obvestila aplikacij. Prav tako se lahko načrtno omejite pri spremljanju odzivov na svoje objave (zavestno se izogibajte preverjanju, koliko ogledov, všečkov in komentarjev ste na svoje objave prejeli).
Vprašanja, s katerimi lahko začnete pogovor z mladimi
Se ti objave zdijo resnične ali se ti je že kdaj zdelo, da niso točne?
Kaj najraje spremljaš na tem omrežju?
Mi pokažeš kakšno zanimivo, zabavno objavo?
Te je česa pri uporabi tega omrežja strah?
Imejte v mislih, da se morda le deloma zavedajo izkrivljenosti digitalnega sveta, hkrati pa se tam odvija pomemben del njihovega življenja.
Čeprav glede na nekatere tuje študije večina mladih na družbena omrežja gleda pozitivno, pa jih vendarle skoraj polovica čuti pritisk, da objavljajo samo pozitivne vidike svojega življenja (glej safe.si [Dodatni viri in zanimivo branje]).
Pri veliko mladih je prisoten tudi t.i. FOMO (ang. fear of missing out), kjer družbena omrežja spremljajo zato, da ne bi zamudili kakšne pomembne objave ali zgodbe, zaradi česar pa se nato od teh omrežij še težje ločijo.
Ustvarite priložnosti za pozitivne spomine izven spleta
Ne glede na to ali ste starš ali strokovni delavec, ki je v rednem stiku z mladimi, lahko pomembno doprineste h kvalitetnem preživljanju njihovega časa.
Prvi korak pri tem je, da tudi mladi na spletu preživijo manj časa.
Če ste starš, je pomembno, da postavite jasna pravila in navodila glede uporabe spleta in naprav. Ta naj vključujejo tudi omejitev glede uporabe telefona čez noč (npr. vzpostavite pravilo, da so vsi telefoni čez noč shranjeni v drugem prostoru), saj mladi pogosto družbena omrežja spremljajo tudi ponoči iz strahu, da bi kaj zamudili. To vpliva na njihovo kvaliteto spanja, posledično pa lahko ima tudi druge negativne učinke na njihovo duševno in fizično zdravje.
Skupaj z mladimi raziskujte, katere so aktivnosti v njihovem življenju, ki jih imajo radi. Lahko skupaj naredite miselni vzorec ali jih zabeležite na kreativen način (risanje, sestava kolaža …). To lahko nalepite na vidno mesto. Nato razmislite, kako lahko več teh aktivnosti vključite v vsakdanjik otroka in naredite načrt za izvedbo (načrtujete v koledarju, kdaj boste kaj počeli, skupaj se veselite teh aktivnosti). Pomembno je, da otrok sodeluje pri načrtovanju in lahko izrazi svoje želje.
Ne pozabite na zagotavljanje čim več kvalitetnih osebnih stikov z drugimi. Spodbujajte druženje otroka z drugimi v živo, za mlajše otroke lahko vi organizirate socialne aktivnosti (družabne igre, šport, kreativne urice …). Ne pozabite tudi na vaš čas z otrokom. Dajte otroku priložnost, da vsaj za nekaj časa pozabi na družbena omrežja. Naj bo vprašanje »Kaj želiš početi danes?«stalnica vašega življenja.
Za konec lahko povzamemo, da se je za bolj kvalitetno uporabo družbenih omrežij dobro držati načela »manj je več«. Pri vsebinah in osebah, ki jim sledimo, dajmo prednost kvaliteti pred kvantiteto, raje uporabljajmo kakšno omrežje manj, njihovi uporabi pa namenimo manj časa in tega bolj namensko. Naj bo cilj uporabe družbenih omrežij naše dobro počutje in občutek povezanosti z drugimi. Temu so v resnici tudi namenjena.
Dodatni viri in zanimivo branje:
http://www.pewinternet.org/2018/11/28/teens-and-their-experiences-on-social-media/
https://www.theguardian.com/society/2018/aug/29/teens-desert-social-media
https://safe.si/novice/youtube-snapchat-in-instagram-najbolj-priljubljeni-med-slovenskimi-najstniki
***
Katarina Kocbek, psihologinja
Prispevek je nastal v okviru kampanje “Reci NE nasilju”, ki poteka v okviru projekta Varni brez nasilja. Sofinancira ga Ministrstvo za zdravje RS. Prispevke pripravljamo v sodelovanju s Časorisom, spletnim časopisom za otroke.
