“Najprej sem začel dobivati nesramna sporočila. Moje ime so začeli uporabljati kot žaljivko in me s tem poniževali. Zmerjali so me in se norčevali iz mojega videza ter družine. Ustvarjali so lažne profile z mojimi slikami, na katerih sem bil, po njihovem mnenju, grd. Na moj naslov so preko interneta naročali erotične igračke.”
Večina mladih dandanes redno uporablja mobilni telefon, računalnik in internet. Na spletnih družabnih omrežjih ima okoli 75% slovenskih otrok in mladostnikov odprt profil. V zadnjih letih je tudi na internetu vse več medvrstniškega nasilja.
Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije se je nasilje preselilo tudi v navidezni svet interneta, kjer se lahko tisti, ki izvaja nasilje, skriva za izmišljeno identiteto ali navidezno anonimnostjo. Povzročitelji nasilja na internetu običajno ne vidijo neposrednih posledic svojih dejanj na doživljanje žrtev in se pogosto tudi ne zamislijo nad tem, da lahko njihova sporočila in dejanja zelo prizadanejo druge osebe.
Od leta 2007 do 2017 so na spletnem mestu Spletno oko prejeli več kot 16 tisoč prijav sovražnega govora na internetu. Največkrat se je pojavljal sovražni govor na podlagi narodnosti ali spolne usmerjenosti.
Kaj je spletno nasilje?
Spletno nasilje je namerno in večkratno škodovanje izvajano preko multimedijskih naprav kot sta telefon in računalnik.
Pri izvajanju spletnega nasilja posameznik ali skupina ljudi s spletnimi aktivnostmi, kot so objavljanje lažnih, žaljivih, nespodobnih izrazov, sovražnega govora, podob, slik, karikatur in videoposnetkov prizadanejo žrtev. Žrtev torej lahko prejema negativna, neprimerna, vznemirjajoča sporočila preko mobilnega telefona, e-pošte, klepetalnice na spletu itn. Lahko se tudi zgodi, da nekdo odkrije žrtvino geslo za e-pošto ali ga spremeni, uporablja njeno ime, objavlja osebne podatke in druge informacije, ki škodijo žrtvi. Z zlorabo gesla ali imena lahko tisti, ki nasilje izvaja, v imenu žrtve pošilja žaljiva sporočila drugim, škodljivo programsko vsebino (viruse) in pornografske vsebine.
V eno izmed oblik medvrstniškega nasilja se lahko spremeni tudi t. i. seksting, ki je sicer med mladimi relativno pogost. Ta izraz zajema pošiljanje seksualiziranih sporočil, slik in videov s pomočjo mobilnih telefonov in interneta. V začetku gre najpogosteje za naklonjen odnos med dvema vrstnikoma, ki si izkazujeta ljubezen in zaupanje ter si izmenjujeta lastna intimna, erotična oz. pornografska gradiva (sama posnameta svoje telo, detajle svojih spolnih organov). Kasneje (npr. po razpadu zveze ali po prepiru) lahko pride do zlorabe teh sporočil, fotografij ali videov, ko ena oseba le-te posreduje drugim brez dovoljenja osebe, ki jih je poslala ali jih objavi na internetu.
Poznamo več vrst spletnega nasilja:
- širjenje govoric,
- žaljenje,
- objavljanje slik in videov,
- komentiranje in pošiljanje sporočil,
- širjenje informacij,
- kraja identitete,
- označevanje in odznačevanje,
- spletno zasledovanje,
- fizične grožnje.
Spletno nasilje včasih vključuje grožnje posameznikovi varnosti. Če kdo ogroža tvojo varnost, povej odrasli osebi, ki ji zaupaš! Večina odraslih je pripravljena pomagati. Če o nasilju in grožnjah poveš nekomu od odraslih, pa ti ta ne pomaga, povej nekomu drugemu!
Kako lahko preprečiš spletno nasilje?
- Pomembno je, da svojih osebnih informacij nikoli ne posreduješ preko interneta. Osebne informacije so tvoje ime, naslov, telefonska številka, e-mail naslov, datum rojstva.
- Ne odpiraj sporočil, ki ti jih pošiljajo neznanci. Ta sporočila izbriši in se glede tega posvetuj z odraslo osebo, ki ji zaupaš.
- Nikoli ne odgovarjaj na sporočila neznancev ali oseb, ki te nadlegujejo preko spleta. Če bodo videli, da ni odgovora, bodo hitreje odnehali.
- Ne srečuj se z ljudmi, ki jih spoznaš na spletu. Ne veš namreč, kdo je v resnici oseba, ki se skriva za spletni profilom in kakšni so njeni nameni.
- Ne verjemi vsemu, kar prebereš na spletu. Nekateri ljudje na spletu se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug.
- Ne pošiljaj sporočil, kadar si slabe volje. Takrat večkrat rečemo ali napišemo nekaj, česar ne mislimo in kasneje obžalujemo. Zato najprej počakaj, da se umiriš in premisliš kako pravilno odreagirati.
- Če te kdo nadleguje, je nasilen do tebe, o tem povej svojim staršem ali drugi zaupni odrasli osebi.
Kaj pa se lahko zgodi, če objavljam osebne podatke ali neprimerne vsebine?
- Nezaželeni odzivi na to, kar si objavil.
- Nezaželeni kontakti s strani neznancev, spolno nadlegovanje.
- Dokončnost: tudi če si premisliš in zbrišeš objavljene slike ali podatke, si je lahko nekdo tvoje podatke že shranil in jih razširil.
- Kraja identitete: nekdo se lahko predstavlja kot ti in dela stvari, ki so ti v škodo.
- Drugi o tebi objavljajo podatke in slike, za katere ne želiš, da so objavljene na internetu.
- Če objaviš, da si z družino na počitnicah, te lahko na vašem domu obiščejo nepridipravi.
- Dogajati se ti lahko začne vrstniško nadlegovanje in zbadanje.
- Tvoje osebne podatke lahko zlorabijo v namene oglaševanja.
Kako ukrepati v primeru spletnega nasilja?
- Pomembno je da veš, da nisi ti kriv-a, če te nadlegujejo! Spletno nadlegovanje je nedopustno v vsakem primeru!
- Ne odgovarjaj na sporočila, ki so sovražna ali te žalijo. Ne pusti se izsiljevati in blokiraj pošiljatelja!
- Shrani sporočilo, naredi zaslonsko sliko sporočil, profila, slike. Zelo pomembno je, da imaš dokaz nadlegovanja, ko boš iskal-a pomoč.
- Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš! Lahko pokličeš tudi na TOM telefon na 116 111 ali na druge telefone za pomoč osebam v stiski! Nadlegovanje lahko prijaviš tudi na spletni strani www.spletno-oko.si
- Ne toleriraj nasilja, ki se dogaja tvojim vrstnikom in drugim ljudem!
Tudi na internetu je potrebno upoštevati spletni bonton, ki pravi, da v virtualnem svetu veljajo ista pravila kot v realnem svetu. To pomeni, da če nečesa ne bi povedal ali naredil osebi v živo, ji tudi ne napiši tega na spletu!
Kam po pomoč?
Tom telefon, telefon za otroke in mladostnike v stiski
Tel.: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
e-pošta: tom@zpms.si
Spletna klepetalnica: http://www.e-tom.si/chatroom
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
Tel.: 80 11 55 (vsak delavnik od 12. do 22. ure; vsak dan od 18. do 22. ure)
DNK – Društvo za nenasilno komunikacijo
Tel.: 01 434 48 22, 031 770 120, 051 332 776, 030 423 424 (vsak delavnik med 8. in 16. uro)
e-pošta: info@drustvo-dnk.si
Spletno oko – Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu
Spletno mesto: https://www.spletno-oko.si/
Viri
Nasilje na internetu – kako se zaščititi. Pridobljeno iz: http://www.varensvet.si/nasilje-na-internetu-kako-se-zascititi/
Klančnik, A. T. (2013). Internetno medvrstniško nasilje. Pridobljeno iz: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MN6IYVBM/af620657-ae9c-4980-be74-0ee8da42b382/PDF
Glorija Lang, študentka psihologije
