V dobri, »zdravi« zvezi oz. partnerskem odnosu se počutimo varne, sprejete, spoštovane, imamo veliko energije, občutek imamo, da napredujemo, lahko smo pristni (tj. to, kar smo), svobodno lahko izražamo svoje mnenje in potrebe, imamo večjo samozavest in se veselimo skupno preživetih trenutkov.
Žal pa vse zveze, partnerski odnosi niso takšni. V nekaterih partnerji ali partnerke lahko začnejo izvajati nasilje. Takšno vedenje se običajno ne začne na prvem zmenku, ampak se pogosto razvije postopoma od nespoštljivega vedenja do različnih oblik verbalnega, psihičnega, fizičnega in materialnega nasilja. Pomembno je, da znamo prepoznati znake zveze, v kateri je prisotno nasilje in odnosa, ki ni »zdrav«.
Znakov je več. Partner ali partnerka:
- ti začne govoriti, kako naj se obnašaš, oblačiš. Na začetku se to lahko dogaja na zelo prikrit, skoraj neopazen način, npr. »Te dolge hlače ti pa zelo lepo pristajajo, lepše so kot kratka krila, ki jih včasih oblečeš.«
- S teboj želi preživeti vedno več časa in potrebuje vedno več pozornosti. Reče lahko npr: »A danes res moraš ven s prijatelji? Jaz te pa tako pogrešam, ko nisva skupaj.«, »Ali moraš danes tudi na trening? Saj meni se zdiš seksi, ni ti treba garati za postavo.«
- V odnosu postopoma pridobiva vedno več moči. Ti se prilagajaš, obratno pa se zgodi redko.
- Te čustveno izsiljuje, npr. »Če ne narediš tega, potem me ne ljubiš dovolj (in je bolje, da grem/te zapustim ipd.).«
- Začne nadzirati, s kom se družiš, kaj počneš, sprejemati začne odločitve v imenu obeh ali v tvojem imenu. Ko se postopoma oddaljiš od prijateljev in prijateljic, hobijev, družine, ima vedno več moči nad teboj. Če želiš zaključiti zvezo, ti lahko grozi in te izsiljuje, da brez tebe ne more živeti ipd.
- Obtožuje te varanja.
- Odgovornost za svoje neprimerno vedenje in nasilje prelaga nate.
- Nasilje lahko postaja vse bolj odkrito, se stopnjuje, je bolj pogosto. Največkrat ne ostane pri zmerjanju in kritiziranju, ampak se lahko pojavijo tudi grožnje, zasledovanje, čakanje pred domom ali šolo (brez vnaprejšnjega dogovora), brskanje po e-napravah, prisluškovanje klicem, izsiljevanje za denar, udarci, porivanje, lasanje, onemogočanje izhoda iz prostora, žaljivke in neprimerni komentarji v zvezi s spolnostjo, posilstvo, siljenje v gledanje pornografije, slačenje, snemanje in fotografiranje brez dovoljenja, grožnje z objavo in objava žaljivih vsebin, grožnje preko družbenih omrežij ali SMS-ov ipd.
Pozorni moramo biti tudi, ko potencialne partnerke ali partnerje spoznavamo na spletu. Znaki, da bi odnos lahko vodil v zlorabo, nasilje so, da:
- oseba, s katero si dopisujemo, želi izvedeti veliko naših podatkov, sama pa izda zelo malo ali nič,
- na naša vprašanja daje splošne, (celo preveč) všečne odgovore,
- jo zelo zanima naš zunanji videz (prosi za pogovor preko spletne kamere, slike, lahko tudi take, v katerih smo pomanjkljivo oblečeni),
- nas izsiljuje (npr. pošlji mi sliko ali pa se ne slišiva več, če se ta teden ne srečava v živo, potem gotovo nisi za resno zvezo …).
Za informacije o preostalih znakih lahko odgovoriš še na vprašalnik Ali sem žrtev nasilja v intimnopartnerskem odnosu?
Včasih se zgodi, da se oseba, ki povzroča nasilje, opraviči in obljubi, da ne bo nikoli več naredila česa takšnega, a žal se nasilje pogosto ponovi. Nekaj časa je lahko t.i. obdobje miru, nato pa začne v odnosu ponovno naraščati napetosti in ponovno pride do nasilja, včasih v še hujših oblikah.
Kaj naj storim, če se znajdem v takšni zvezi?
- Zaupaj svojim občutkom. Če imaš občutek, da nekaj ni v redu, se ne počutiš sproščeno, ne moreš svobodno izražati svojega mnenja in potreb, se poslušaj. Osebi povej, naj preneha s takšnim ravnanjem. Vedno imaš pravico prekiniti zvezo, sploh, če se v njej ne počutiš dobro, varno.
- Pomembno je, da veš, da je za nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča in ne oseba, ki ga doživlja ter da nasilje NE SPADA v noben odnos in NI NIKOLI prava pot za ravnanje v odnosih.
- Pomembno je tudi, da veš, da če v določeni situaciji pristaneš na neko ravnanje, aktivnost, zato, ker se bojiš negativnih posledic, to NE POMENI, da si sam kriv/sama kriva za doživljanje nasilja.
- Osebam, ki jim zaupaš, povej o tem, kar se ti dogaja (npr. prijateljem, prijateljicam, staršem, zaposlenim v šolski svetovalni službi, učiteljem, učiteljicam, osebam na centru za socialno delo, policiji, pokličeš lahko TOM telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo …) in poišči pomoč. Nasilje je pomembno ustaviti!
- Če te nekdo izsiljuje, ti grozi preko spleta, TAKOJ prekini komunikacijo s to osebo, naredi posnetke zaslonov in jih shrani, osebo pa blokiraj, prijavi administratorju strani in povej nekomu od odraslih.
Kaj lahko storim, če opazim, da prijatelj ali prijateljica doživlja nasilje?
- Dobro je, da se s prijatelji in prijateljicami pogovarjate o občutkih, ki jih imate v partnerskih odnosih. Tako bodo tisti, ki so v nezdravem odnosu, lažje prepoznali, da z odnosom nekaj ni v redu, da se to, kar se jim dogaja, ne dogaja v vseh odnosih.
- Siljenje, naj osebo, ki izvaja nasilje, zapusti, ni dobra strategija. Prijatelj ali prijateljica lahko to razume kot znak tvojega nerazumevanja in se lahko umakne vase, se ne pogovarja več s tabo, se jezi nate, ti zameri ipd.
- Četudi oseba kdaj zavrne povabilo na druženje, poskušaj na nevsiljiv način ostati v stiku z njo.
- Osebo pohvali za stvari, ki jih počne dobro. To ji lahko pomaga do bolj pozitivnega mnenja o sebi.
- Podpri jo in ji povej, da to, kar se ji dogaja ni OK, da gre za nasilje in nikakor ni kriva za to. Povej ji tudi, da ima pravico, da odnos, v katerem se ne počuti svobodno in varno, konča.
- Pomagaj ji, da dobi informacije in pomoč pri odraslih osebah, ki jim zaupa (npr. da pove staršem, učiteljici, učitelju, pospremiš jo lahko do zaposlenih v šolski svetovalni službi, centra za socialno delo, policije …).
Še nekaj organizacij, kjer lahko poiščemo pomoč:
- Društvo za nenasilno komunikacijo (01/43 44 822, info@drustvo-dnk.si),
- Društvo SOS za ženske in otroke – žrtve nasilja (080 11 55),
- TOM telefon (116 111, tom@zpms.si),
- Safe.si (zelo primerno ob spletnem nasilju; info@safe.si),
- Če meniš, da je oseba v nevarnosti, je pomembno, da takoj poveš o tem nekomu od odraslih, ki mu zaupaš (npr. staršem, učitelju, učiteljici, zaposlenim v šolski svetovalni službi, obvestiš policijo).
- Če je ogroženo življenje ali varnost katerekoli osebe, takoj pokliči policijo na številko 113.
Vir: Štirn, M. in Šibilja, J. (ur.). Program NEON – Varni brez nasilja. Priročnik za izvajanje programa v srednji šoli. Ljubljana: ISA institut.
Avtorici:
Mateja Dolinar, psihologinja in sodelavka ISA instituta
mag. Mateja Štirn, psihologinja in sodelavka ISA instituta
Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.
