Obstajajo skupine prijateljev, ki so odprte in vedno pripravljene sprejeti še koga, da se z njimi druži.
Nekatere skupine pa so povsem zaprte, imajo jasna pravila o tem, kdo se lahko druži med seboj.
Te skupine počnejo vse skupaj in svojim članom ne dovolijo, da bi se družili še s kom, ki ni član skupine. Takšnim skupinam pravimo klike.
Člani klike pogosto želijo dajati vtis, da so boljši od drugih. Za ohranjanje položaja uporabljajo svojo moč tako, da izključujejo druge, so do njih nesramni ali pa jih poskušajo spremeniti (denimo njihov način oblačenja ali poslušanja glasbe).
Včasih se zgodi, da to preraste v nasilje do tistih, ki se drugače vedejo ali se od članov skupine razlikujejo po zunanjem videzu.
V skupini tesnih prijateljev je lahko posameznik takšen, kot je v resnici, ne da bi ga skrbelo, kaj si bodo drugi mislili o njem.
V skupini, ki ima značilnosti klike, pa posameznik včasih skriva svoje vedenje, misli ali občutke, da se drugi ne bi norčevali iz njega.
Kaj je odnosno nasilje
To je ena od oblik nasilja med vrstniki. Zanj je značilno:
- izločanje iz skupine prijateljev in ostalih skupin, s katerimi se neka oseba druži;
- opravljanje in govorice, s katerimi se širijo informacije, zgodbice ali druge podrobnosti o nekom za njegovim hrbtom;
- zlobna pisma, ignoriranje, zavijanje z očmi, draženje;
- grožnje, da bodo izdane skrivnosti neke osebe.
Kako lahko pomagaš sebi in drugim
Če opaziš, da je nekdo žrtev odnosnega nasilja (je izločen iz skupine, ga opravljajo, zbadajo, si o njem izmišljajo različne govorice), za pomoč prosi odraslega. To je lahko učitelj, starši ali drugi, ki jim zaupaš.
Otrok, ki doživlja takšno nasilje, je lahko žalosten, jezen in ga je strah. Zato je pomembno, da se vključijo odrasli, ki lahko pomagajo pri tem, da se otroci spet pričnejo igrati skupaj, rešijo spore, se pobotajo in potolažijo ter ponovno vključijo drug drugega.
POZOR: Če se ne postaviš na stran žrtve oziroma ostaneš tiho, potem s tem sporočaš, da je takšno vedenje sprejemljivo. Če ne veš, kaj bi ali nimaš poguma, da bi kaj rekel, je bolje da odideš stran – s tem izvajalci takšnega nasilja izgubijo nekaj moči, saj imajo radi opazovalce svojega početja.
- Če postaneš žrtev odnosnega nasilja, ostani nasmejan in samozavesten. Svoje vznemirjenosti, negotovosti ali poraženosti ne kaži navzven. Imej pokončno držo, močan glas in očesni kontakt – cilj takšnega vedenja je, da se braniš na spoštljiv način, namesto da bi vračal na enak, agresiven način. Če se ne moreš mirno odzvati, je bolje, da se vzdržiš komentarjev in odideš stran.
- Poskusi čim bolje spoznati samega sebe – vprašaj se, kaj pomeni biti dober prijatelj, zakaj želiš biti v neki skupini prijateljev, ali so občutki v skupini dobri ali slabi.
- Vključi se v aktivnosti, ki te zanimajo, saj morda tam lahko najdeš prijatelje, ki te bodo sprejeli takšnega, kot si – ni prav, da se zaradi skupine, ki hoče vplivati nate, odpoveš stvarem, ki so ti všeč in so ti pomembne, ali celo zapravljaš denar za stvari, ki jih nočeš početi.
- Ostani odprt za spoznavanje novih ljudi – če se omejiš samo na prijatelje znotraj klike ali če člani klike to celo zahtevajo, lahko zamudiš priložnost za spoznavanje prijateljev, ki jih zanimajo podobne stvari kot tebe.
- Če se ti zdi, da skupina prijateljev postaja preveč zaprta ali se celo spreminja v kliko, je prav, da o tem spregovoriš, pokažeš nestrinjanje z neustreznim vedenjem ali vsaj ne počneš stvari, ki se ti ne zdijo pravilne.
- Razmišljaj s svojo glavo – če imaš občutek, da nekaj ni prav, potem tega ne delaj; pravi prijatelji to spoštujejo, spoštujejo tvoje pravice in to, da lahko sam izbereš, kaj boš počel.
Prava pot do priljubljenosti in prijateljev je to, da si sam dober prijatelj – tisti otroci, ki so resnično priljubljeni, so spoštljivi, pošteni, izkazujejo zanimanje za druge, so vredni zaupanja, odkriti, skrbni in prijazni.
***
Asistentka dr. Tina Pirc z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je sodelavka ISA instituta.
