Kako bi se počutil, če bi bil »v koži nekoga«, ki je žrtev nasilja med vrstniki?
Če se znaš vživeti v to, kako se nekdo počuti v neki situaciji, potem si empatičen.
Kaj je empatija in zakaj je pomembna?
Empatija je sposobnost, ki ti pomaga, da razumeš, kako se nekdo drug počuti, in da si predstavljaš, v kakšni situaciji se je znašel. To je zmožnost, da se »postaviš v kožo nekoga drugega« in razumeš, kako se lahko v določeni situaciji počuti.
Empatija je sestavljena iz dveh delov.
En del predstavlja to, da z nekom deliš čustva ali počutje, čeprav sam nisi v enakem položaju … Pomisli … Si bil že kdaj žalosten, če je bil žalosten tvoj prijatelj? Če je bil tvoj prijatelj žalosten, ker je dobil slabo oceno, in si tudi ti občutil njegovo žalost, si pokazal empatijo (čeprav njegova slaba ocena nate ni neposredno vplivala). Si bil že kdaj zraven, ko je tvoj prijatelj izvedel, da je zmagal na tekmovanju, in si bil prav tako vesel te novice kot on? Bil si vesel skupaj s prijateljem, bil si empatičen.
Drugi del empatije pa je, da lahko razumeš, kako nekdo vidi neki dogodek, čeprav ga ti vidiš drugače – znaš se torej »postaviti v kožo nekoga drugega« … Pomisli … Si že kdaj doživel, da si se med igro zelo zabaval, a se je tvojemu prijatelju zdelo, da igra ne poteka pravično? Če si videl, da ga igra vznemirja, in če si razumel, da se on ne zabava tako kot ti, potem si pokazal empatijo – razumel si, kako se počuti.
Si kdaj opazil, da je tvoja mama razburjena, ko pospravlja nered, ki si ga pustil v stanovanju? Čeprav je tebi morda vseeno, kje ležijo tvoja oblačila, knjige in še kaj, lahko pogledaš na situacijo tako, kot jo vidi tvoja mama. Ugotovil boš, da ne mara nereda v stanovanju in da je razburjena, ker mora pospravljati še namesto tebe. Če torej pogledaš situacijo skozi njene oči in razumeš, kako se verjetno počuti, je to empatija.
Empatija je zelo pomembna v vseh odnosih, ki jih imaš z ljudmi okoli sebe – starši, sorodniki, prijatelji, učitelji …
S pomočjo empatije lahko ugotoviš, kako tvoja dejanja delujejo na druge in kaj moraš narediti, da boš dober prijatelj, pomaga pa ti tudi bolje razumeti ljudi in svet okoli tebe.
Kako lahko empatija pomaga v situacijah nasilja med vrstniki?
Če opaziš, da se tvoji sošolci ves čas spravljajo na nekoga (ga zbadajo z žaljivimi vzdevki, se norčujejo iz njega, ga izločajo, poškodujejo njegove stvari …), se poskusi vživeti v njegovo kožo – poskusi občutiti, kar občuti on. Verjetno je prestrašen, nemočen, lahko ga je sram. Tudi druge, ki opazijo, kaj se dogaja, lahko spodbudiš, naj to storijo.
Poskusi se vživeti tudi v učenca, ki nasilje izvaja. Bi bil presenečen, če bi ugotovil, da je navznoter prestrašen in šibek, čeprav se navzven dela močnega in samozavestnega?
Če resnično začutiš, kako neprijetna je situacija, v kateri se odvija nasilje med vrstniki, boš zagotovo priskočil na pomoč žrtvi in se na spoštljiv način vedel tudi do učenca, ki izvaja nasilje.
Imej v mislih, da se bo nasilje širilo in povzročilo veliko škode, če ti in tvoji sošolci, ki ste priče takšnemu dogajanju, ne boste naredili ničesar!
Skupaj ste zelo močni – če učencu, ki izvaja nasilje, jasno in glasno poveste »To, kar počneš, sploh ni OK!«, se bo skoraj zagotovo umaknil. Nujno pa morate o nasilju obvestiti tudi odrasle osebe – starše in učitelje, ki vam bodo lahko pomagali, če se bo nasilje med vrstniki ponavljalo.
Asistentka dr. Tina Pirc z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je sodelavka ISA instituta. Prispevek je nastal v sodelovanju s Časoris, spletni časopis za otroke
Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.
